Masleša: Edina napaka sodišča je v škodo Hilde Tovšak (VIDEO)

Poročilo mariborskega sodišča pojasnjuje kronološki potek dogajanja v zvezi s Hildo Tovšak, tako predsednik višjega mariborskega sodišča kot tudi Masleša pa se strinjata, da je edino strokovno napako storila preiskovalna sodnica Alenka Topalovič, ki bi morala že 12. aprila, ko je tožilec spremenil zahtevo za preiskavo v milejšo obliko, takrat osumljeno Tovšakovo izpustiti na prostost. A, kot je poudaril Masleša, ta ni bila usodna, čeprav tega nista opazila ne sodnik ne tožilec.

17. maja je tako zagovornik drugega osumljenca podal zahtevo za odpravo pripora, senat pa je odločil, da iz pripora izpusti tudi Tovšakovo, saj ni bilo zakonske podlage zanj. "Sklep so Tovšakovi izročili okoli 13.30, ob 13.40 pa je na sodišče začela prihajati obtožba. Tudi tožilec v tej obtožbi pri predlogu o odreditvi pripora ni navedel begosumnosti, temveč ponovitveno nevarnost. Ker je šlo za okoli 3.000 strani dolg spis, je bil sklep o priporu izdan dan pozneje, torej 18. maja," je navajal Masleša. Tovšakove takrat, ko ji je policija poskušala sklep izročiti, ni bilo več, zato so v ponedeljek izdali dodatni sklep glede pripora, in sicer še begosumnost.

Podali bodo sodniško oceno o ravnanju sodnice Masleša je pojasnil, da bo o ravnanju preiskovalne sodnice, ki ni pravočasno ugotovila, da je pripor zoper Tovšakovo nezakonit, sodniška služba podala svojo oceno. Dejstvo je namreč, da lahko Hilda Tovšak, ki je bila v priporu od 28. februarja, od države zahteva odškodnino.

Nedoumljivo pa je – Masleša je pojasnil, da še nima popolnih informacij – Tovšakova kar dvakrat, in sicer 19. in 29. aprila, zaprosila za predčasno prestajanje zaporne kazni, pa so prošnjo zavrnili. Kot je pojasnila podpredsednica sodišča Nina Benetto, je to presoja posameznega sodnika, ki o zadevi odloča: "Vedeti morate, da je režim v priporu veliko slabši kot v zaporu."

Kar zadeva poziv na prestajanje kazni v zadevi Čista lopata, napak ni bilo. "Postopanje je bilo tekoče. Izjemoma je dovoljena takojšnja izvršitev kazni, če obstaja begosumnost, tega pa v primeru Hilde Tovšak ni bilo," je povedal Masleša.

Sodstvo ne more biti grešni kozel Na tiskovni konferenci se je dotaknil tudi splošnega stanja v sodstvu: "Čeprav razumem razočaranje ljudi, pa je pomembno, da sodniki, če niso storili nobene napake, ne morejo biti grešni kozli."

Opozoril je na to, da v zadnjem času politika ne glede na to, ali je leva ali desna, skoraj urbano kritizira delovanje sodnikov in sodišč. Po njegovem mnenju so se očitki začeli vrstiti po tistem, ko je sodišče začelo procesirati Janeza Janšo, Srečka Prijatelja, sedem obtožencev v zadevi Čista lopata, Branka Mariniča, Bineta Kordeža … Pojasnil je še, da je bilo zaupanje v sodstvo najmočnejše leta 2001 oziroma 2002, najslabše pa zdaj, ko zadeve tekoče in učinkovito rešujejo, pri čemer se je število sodnikov s 1.095 znižalo na 978. Poudaril je, da se politiki sklicujejo na zastarele podatke, na primer Gorenakovo poročilo EU govori o stanju v letu 2010.

Z napovedano reformo v drobovje sodstva "Napovedana reforma o sodniški službi pomeni poseg v izvršilno vejo oblasti, pomeni, da bi se omogočal nadzor drobovja sodnega sistema, torej tudi tekočih zadev," pojasnjuje Masleša in dodaja, da zagotovo gredo v pravo smer, v dveh letih pa bi prišli do obvladljivega stanja. "Dve desetletji je sodstvo sprejemalo kozmetično vlogo, edina pot, po kateri lahko nadaljujemo, pa je samospoštovanje sodnikov. Ne potrebujemo prestrašenih, negotovih sodnikov, večina ukrepov pa gre ravno v tej smeri," je poudaril in dodal, da ni res, da so sodniki nedotakljivi zaradi trajnega mandata. "Samo v zadnjih dveh mesecih se je dvema sodnikoma zaradi ocene sodniške službe končal sodniški mandat, še nekaj jih je v postopku, odstopil je tudi predsednik enega od sodišč," je še dodal.

Masleša: Iz mene bi radi ustvarili monstruma Zgroženo je zavrnil vsa namigovanja o svoji pretekli zgodovini, ker bi nekateri iz njega "radi ustvarili monstruma. Dobil sem nahrbtnik, ki ga bom nosil vse življenje, tudi moji otroci, z namenom, da se ljudi tako onemogoči. Tega položaja se ne oklepam, vendar pa zavračam uklanjanje podlemu načinu diskreditiranja". Kot je še dodal, natančnih podatkov o izgubljenih listih iz kazenskega spisa Hilde Tovšak še nima.