Petek, 10. 1. 2025, 14.20
10 minut
Ali Rusijo skrbi, kaj se bo zgodilo na Hrvaškem? Vse bo jasno v nedeljo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,24
Milanović je med aktualnim predsedniškim mandatom večkrat izrekel kritike na račun pošiljanja vojaške pomoči Ukrajini.
Prokremeljski akterji se poskušajo vmešavati v predsedniške volitve na Hrvaškem in nanje vplivati tako, da bi zagotovo znova zmagal do zahodne vojaške pomoči Ukrajini kritičen zdajšnji predsednik Zoran Milanović, opozarja britanska nevladna organizacija Center za informacijsko odpornost (CIR). Milanović je glede na rezultate zadnje javnomnenjske ankete sicer že tako ali tako v precej boljšem položaju od nasprotnika Dragana Primorca, zanj bi namreč glasovalo okrog 60 odstotkov volivcev. Nekateri na Hrvaškem sicer dvomijo v verodostojnost poročila, saj naj bi vsebovalo pomanjkljivosti.
Milanović izraža stališča, ki so v Rusiji zelo priljubljena
Zakaj bi si v Moskvi želeli, da v drugem krogu predsedniških volitev na Hrvaškem slavi Zoran Milanović, je seveda jasno.
Milanović, sicer že dosedanji hrvaški predsednik, je že večkrat javno kritiziral zahodno pomoč Ukrajini v vojni proti Rusiji, izražal mnenje, da polotok Krim, ki si ga je leta 2014 priključila Rusija, nikoli več ne bo ukrajinski, po preletu francoskih letal zapiral zračni prostor nad Hrvaško in še pred rusko invazijo Ukrajine napovedoval, da bo Hrvaška iz sil zveze Nato umaknila vse vojake, če se bo ukrajinsko-ruska kriza še zaostrovala.
Gre za stališča, ki so v Rusiji trenutno izredno priljubljena – še toliko bolj, če prihajajo iz ust voditelja ene od držav članic Evropske unije.
Odkrili so omrežja navideznih navijačev za zmago Milanovića na volitvah
Ni torej veliko presenečenje, da naj bi hrvaški raziskovalci dezinformacijskih omrežij v sodelovanju z britansko nevladno organizacijo Center za informacijsko odpornost (CIR) na družbenih omrežjih X, nekdanjem Twitterju, in Facebook v zadnjih tednih razkrinkali obsežnejšo kampanjo ustvarjanja široke podpore Milanoviću tudi v mednarodni sferi.
Organizirano so jo širili uporabniški profili, ki sicer objavljajo skoraj izključno proruska ter protiukrajinska in protizahodna stališča, kot so nasprotovanje zahodni podpori Ukrajini in prikazovanje Rusije kot žrtve agresije ZDA, EU in zveze Nato, so zapisali v poročilu (vir).
Primeri propagandnih profilov na družbenem omrežju X, ki so v zadnjih tednih objavljali vsebine v podporo Zoranu Milanoviću. Trije našteti imajo skupno skoraj četrt milijona sledilcev, največji med njimi, Zlatti71, ki ga upravlja neznana oseba, jih ima kar 165 tisoč. Nove vsebine, ki skoraj brez izjeme kritizirajo Ukrajino, ZDA, Evropsko unijo in zvezo Nato, hvalijo pa Rusijo, objavlja tako rekoč brez premora.
Kot opozarjajo raziskovalci, so izvirne objave v podporo Milanoviću oziroma objave s kritikami njegovega protikandidata sprva ustvarjali znani propagandni profili, ki imajo tudi sto in več tisoč sledilcev, nato pa so jih nemudoma razširili številni drugi profili, ki izkazujejo vse lastnosti botov. Gre za avtonomno delujoče računalniške programe, ki delujejo po vnaprej določenih navodilih in nove zapise na družbenih omrežjih objavljajo kot po tekočem traku.
Boti pogosto upravljajo uporabniške profile, ki se izdajajo za resnične osebe, a za prikazne fotografije uporabljajo slike oseb, ustvarjene z umetnointeligenčnimi orodji.
Prikaz, kako deluje distribucija propagandnih vsebin v podporo Milanoviću (ali katerih drugih) na družbenem omrežju X: uporabniški profil, ki jasno podpira Rusijo in nasprotuje zvezi Nato oziroma si želi njenega razpada, objavi zapis v podporo predsedniškemu kandidatu, nato pa ga po platformi nemudoma razprši globalno omrežje tako imenovanih botov.
Objave v podporo Milanoviću oziroma kritike na račun Primorca so v sklopu dezinformacijske kampanje lažni profili objavljali v angleškem, italijanskem, španskem, francoskem, hrvaškem in srbskem jeziku, še navajajo v organizaciji CIR.
Vsi niso prepričani, da gre res za propagandno oziroma dezinformacijsko kampanjo
Pri analizi britanskega centra so sodelovali hrvaški raziskovalci, ki pa so želeli ostati anonimni. Na poročilo sta se že odzvali omrežji TikTok in X, ki sta zanikali obstoj dokazov o botih, ki bi vplivali na volitve na Hrvaškem, poroča hrvaški portal N1.
Tako hrvaška nevladna organizacija Gong, ki spremlja delovanje političnih ustanov in izvedbo volitev, kot strokovnjak za informacijsko tehnologijo Marko Rakar sta sicer podvomila v verodostojnost omenjenega poročila, rekoč da ta vsebuje pomanjkljivosti.
Po navedbah Gonga med drugim v njem uporabljena metodologija ni zadostno pojasnjena, izsledki temeljijo na anonimnih raziskavah, primeri pa da so izbrani selektivno.
Po oceni Rakarja za hrvaško tiskovno agencijo Hina je poročilo površno. "Prebral sem to poročilo in gre za zelo površno čtivo, posnetki zaslona so komaj prepoznavni, povezav, na katere se sklicujejo in na podlagi katerih sklepajo, pa preprosto ni," je dejal.
Pred tem je bil do zaključkov poročila danes kritičen Milanović. Dejal je, da "se ti ljudje ukvarjajo s spletkami, s katerimi ljudstvo spravljajo ob pamet" in raziskovalce primerjal z novodobno mafijo. (STA)
Pri CIR so opozorili še, da je podporo Milanoviću s povečano količino prispevkov v tednih pred drugim krogom predsedniških volitev izkazalo več regijskih medijev, ki so povezani s Kremljem, med drugim balkanske izpostave ruskih medijskih hiš RT in Sputnik, ter določeni mediji na Bližnjem vzhodu.
Milanović po novi javnomnenjski anketi v veliki prednosti pred Primorcem
Aktualni hrvaški predsednik Zoran Milanović se ob podpori največje opozicijske stranke SDP poteguje za drugi in obenem zadnji petletni predsedniški mandat. V prvem krogu volitev je med osmimi kandidati osvojil 49,1 odstotka glasov. Znanstvenik in zdravnik Dragan Primorac kandidira s podporo vladajoče HDZ, v prvem krogu je prejel 19,35 odstotka.
Hrvaškemu predsedniku Zoranu Milanoviću se v drugem krogu predsedniških volitev sicer obeta prepričljiva zmaga. Po rezultatih ankete, ki jo je v četrtek objavila hrvaška televizija RTL, bi Milanović v nedeljo osvojil več kot 60 odstotkov glasov. Za kandidata s podporo vladajoče HDZ Dragana Primorca bi glasovalo manj kot 30 odstotkov vprašanih.
Predsednik Milanović bi v nedeljskem drugem krogu po rezultatih zadnje ankete osvojil 62,5 odstotka glasov. Primorac bi prejel 27,8 odstotka glasov. Delež neodločenih bi znašal 6,8 odstotka, delež tistih, ki bi prišli na volišče, a bi oddali neveljavno glasovnico, pa 2,9 odstotka.
Milanoviću se je podpora v drugem krogu v primerjavi z anketo, ki jo je RTL objavil minuli mesec, povečala za približno osem odstotkov, Primorcu pa se je zmanjšala za okoli sedem odstotkov. (STA)
Preberite tudi:
