Ali so v dirki za samovozeča vozila tudi umazane in prepovedane igre?

Anthony Levandowski je nekdanji prvi mož družbe Waymo, ki jo je z namenom razvoja in odločnejšega preboja na trg samovozečih avtomobilov ustanovila družba Alphabet, ta je tudi lastnica veliko bolj znane družbe Google. Google se z razvojem samovozečih avtomobilov ukvarja že več let, prav družba Waymo pa je ta prizadevanja znotraj skupine Alphabet še okrepila.

Zanj smo prvič slišali leta 2013, ko je bil glavna zvezda takrat še Googlovega razvojnega programa samovozečih avtomobilov. Znan je bil tudi po tem, da se je davnega leta 2004 še kot študent usedel na samovozeči motor, kar je bil veliki mejnik tistega časa.

Danes je Levandowski na povsem nasprotnem koncu Googlove lestvice priljubljenosti. V razvojni ekipi samovozečih avtomobilov ga imajo za domala največjega sovražnika. Kaj se je spremenilo?

Ali si je res prisvojil 14 tisoč datotek?

V žarišču medijske pozornosti se je Anthony Levandowski znašel zaradi obtožb zdaj že nekdanjega delodajalca Waymo, da je ob prehodu in soustanovitvi družbe Otto, ki je zdaj pristala v Uberjevih rokah, nepooblaščeno prenesel dobrih 14 tisoč zelo zaupnih datotek s pomembnimi razvojnimi, oblikovalskimi in tehnološkimi podatki ter zasnovami.

Družba Otto se ukvarja predvsem z razvojem samovozečih tovornjakov, Uber pa jih je kupil avgusta lani za 680 milijonov ameriških dolarjev (dobrih 650 milijonov evrov), poročajo ameriški časniki.

Tudi Uber se bori za svoj kos pogače v svetu samovozečih avtomobilov - na fotografiji s samovozečim vozilom volvo XC90. Ali so nekateri koraki na tej Uberjevi razvojni poti sporni in nezakoniti? Foto: Reuters

Pri družbi Waymo so še povedali, da odločitev za sprožitev pravnih postopkov ni bila preprosta, saj Waymova krovna družba Alphabet sodeluje z Uberjem na mnogo področjih, a obenem poudarjajo svoje prepričanje, da gre za sistemsko in preračunljivo krajo intelektualne lastnine.

Od 11 milijard dolarjev (10,6 milijarde evrov), ki jih je Uber zbral od raznih naložbenikov, je skoraj 260 milijonov dolarjev (250 milijonov evrov) prispevala prav družba Alphabet.

Jabolko spora: LiDAR

Vrhunska tehnologija, ki naj bi jo ukradli družbi Waymo, je LiDAR, laserska tehnologija, ki samovozečim avtomobilom pomaga pri prepoznavanju drugih vozil, pešcev, ovir in vsega drugega, kar se med vožnjo pojavlja v njihovi bližini. Lahko bi dejali, da je LiDAR glavni dejavnik "vida" samovozečih avtomobilov. Waymo in njegovi predhodniki so ga, kot zatrjujejo, razvijali sedem let in v njegov razvoj namenili znatna sredstva.

Waymo svojo tožbo utemeljuje z elektronsko pošto iz 13. decembra 2016, ki je bila namenjena zaposlenim v družbi Otto, a jo je prejel tudi eden od zaposlenih v družbi Waymo. Priloga temu e-dopisu so bili načrti za vezje LiDAR, za katerega v družbi Waymo pravijo, da je "neverjetno podoben Waymovi edinstveni zasnovi".

Senzorji LiDAR, na fotografiji na samovozečem vozilu Ford Fusion, so za samovozeča vozila ključni zaradi zaznavanja drugih vozil, pešcev, ovir in vsega, kar jim je na poti. Foto: Reuters

Niti s formatiranjem diska mu ni uspelo prikriti sledi

To je pripeljalo tudi do odkritja, da je šest tednov pred odhodom Levandowski prenesel 14 tisoč zaupnih datotek, skupaj skoraj deset gigabajtov podatkov, povezanih prav s to tehnologijo in to zasnovo.

V ta namen naj bi na svoj službeni prenosnik namestil namensko programsko opremo, ki je omogočila prenos teh zelo občutljivih in pomembnih podatkov. Te je nato prenesel na zunanji disk, službeni prenosnik pa je formatiral, s čimer je (kot kaže neuspešno) poskušal zabrisati sledi tega dejanja, zatrjujejo pri tožniku.

Očitajo mu še, da se je januarja lani, ko je še bil zaposlen pri Waymu, srečal z visokimi predstavniki Uberja – natanko en dan, preden je soustanovil družbo Otto in približno istočasno brez pojasnila zapustil Waymovo ekipo. Tudi preostale nekdanje zaposlene v družbi Waymo, ki so prešli v družbo Otto, bremenijo podobne kraje intelektualne lastnine.

Samovozeča minibusa na 130 metrov dolgi preizkusni progi med dvema pariškima železniškima postajama, 24. januar 2017. Foto: Reuters

Kazen marsikdaj ne odtehta greha

Zadnji kamenček v mozailu Waymove tožbe je, da je Otto regulatorjem v ameriški zvezni državi Nevada oddal dokumentacijo, v kateri tehnologijo, ki jo Waymo z dokazi ocenjuje kot ekskluzivno svojo, predstavlja kot lastno.

Waymo od družbe Otto zahteva denarno odškodnino in prepoved nadaljnje uporabe omenjenih tehnologij. Ko uslužbenec ob prehodu k drugemu delodajalcu vzame svoje znanje in izkušnje, to gotovo ni sporno, toda prenos dokumentov družbe je nekaj povsem drugega, so prepričani tožniki.

A dejstvo je, da še tako visoka kazen, ki lahko doleti Uber, utegne biti razmeroma nizka cena za znanja, če so jih res dobili na ta sporen način.

Slab trenutek za še eno obtožbo

Ta obtožba prihaja v zelo slabem trenutku za Uber, ko se poleg vseh težav s konkurenčnimi taksi prevozniki, ki neredko pripeljejo tudi do nasilja, ukvarja tudi z obtožbami za spolno nadlegovanje znotraj podjetja.

Prav te zadnje obtožbe so pripeljale tudi do množičnega odklonilnega odziva javnosti, katerega vrhunec je množična viralna kampanja #DeleteUber. Uber na vse obtožbe, tudi tiste o kraji intelektualne lastnine, odgovarja z obljubo, da jih bodo temeljito preučili.

Waymo tudi nima pretiranega razloga za veselje: kljub velikim in dragim dolgoletnim prizadevanjem ter nespornemu razvojnemu napredku, pričakovanj in sanj o svojem samovozečem vozilu na trgu še niso izpolnili.