Torek, 17. 10. 2023, 21.56
1 leto, 1 mesec
Črnogleda napoved: "Prihaja finančna katastrofa, zlom trga"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Gary Gensler opozarja na učinek domin in finančno katastrofo, ki se lahko zgodi, če bodo vse finančne institucije zaradi umetne inteligence sprejemale enake (slabe) odločitve.
V roku desetih let se bo na finančnih trgih zgodil katastrofalen zlom, povzročilo pa ga bo preveliko zanašanje finančnih institucij na trgovalne sisteme, ki temeljijo na umetni inteligenci. Tako črnogledo napoved je pretekli konec tedna razkril Gary Gensler, predsednik Komisije ZDA za vrednostne papirje in borzo, ki je regulator daleč največjega finančnega trga na svetu – ameriškega.
Gary Gensler je v nedeljo v intervjuju za poslovni medij Financial Times opozoril, da morajo regulatorji glede pretirane uporabe umetne inteligence ukrepati takoj, sicer se bo v roku desetletja zgodil tako rekoč neizogiben finančni zlom.
Gary Gensler je na čelu ameriške komisije za trg vrednostnih papirjev in borzo od aprila 2021.
Velika težava je, je opozoril Gensler, da velike ameriške in mednarodne finančne institucije, ki imajo lahko potencialno ogromen vpliv na svetovno gospodarstvo, pri trgovanju in podatkovni analizi zaradi skromne izbire uporabljajo več ali manj enake umetnointeligenčne modele.
"Ko bo vse mimo, bomo rekli 'AHA! To je bilo krivo ...'"
To lahko pomeni, da bodo vse banke in druge finančne institucije, ki se zanašajo na umetno inteligenco, odločitve morda sprejemale po principu črednega nagona. Z drugimi besedami – vse bodo ob istem času sprejele isto odločitev. Če se nato zgodi večji nepričakovan dogodek, najsi bo finančne ali pa geopolitične narave, lahko na trgu, kot je to sicer že v navadi, pride do večjega premika, tega pa bodo morebitne usklajene odločitve bank in drugih institucij potencirale v verižno reakcijo, ki bo povzročila naslednjo finančno katastrofo, je posvaril Gensler.
Kje se bo to zgodilo, je po njegovih besedah nemogoče napovedati. "Morda na nepremičninskem, morda na kapitalskem trgu, vsekakor pa se bo in kasneje, po opustošenju, ko bomo opravljali analize, bomo rekli: Aha! Tale umetnointeligenčni model, tale algoritem za obdelavo podatkov ..." je dejal Gensler.
Lehmanov trenutek
Učinek domin lahko v finančnem svetu razgali marsikatero skrito težavo bank in drugih finančnih institucij, na primer nelikvidnost ali uporabo ogromnih vzvodov.
Tako je bilo na začetku svetovne finančne krize leta 2008, ko je nelikvidnost banke Bear Stearns na ameriških finančnih trgih povzročila cunami, ki je na površje naplavil tvegane igre drugih investicijskih bank, predvsem Lehman Brothers, takrat ene največjih tovrstnih finančnih institucij na svetu.
Lehman je le nekaj mesecev pozneje razglasil bankrot, šlo pa je za trenutek, ki danes velja za prelomnico v svetovni finančni krizi v obdobju od 2008 do 2009 oziroma detonacijo, ki jo je sprožila. Po bankrotu Lehman Brothers so se mednarodni borzni in finančni trgi sesuli, zgodili so se tudi tako imenovani "bank runi" (množični dvigi denarja oziroma naložb, še posebej odmeven je bil pri banki AIG).
Ker je imelo ogromno mednarodnih finančnih institucij izpostavljenost do Lehman Brothers in so zaradi tega po bankrotu banke utrpele precejšnje izgube, se je ne le v finančnih in investicijskih krogih, temveč tudi širše uveljavil izraz Lehmanov trenutek, označuje pa položaj, v katerem težave enega podjetja postanejo težave vseh.
Zvezane roke, banke pa tako rekoč počnejo, kar želijo
Predsednik ameriške komisije za trg vrednostnih papirjev in borzo (SEC) je še napovedal, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da sprejmejo regulativni sveženj, ki bo v skladu z zakonodajo ZDA, a med vrsticami tudi priznal, da ima SEC tudi nekoliko zvezane roke. "Gre za težko vprašanje finančne stabilnosti, ker se SEC ukvarja predvsem z reguliranjem posameznih institucij, posameznih bank, posameznih denarnih skladov, posameznih borznih posrednikov. V resnici gre za izziv za več regulatornih teles, ne le za SEC."
Mnoge večje finančne institucije trgovanje že zaupajo umetnointeligenčnim modelom in algoritmom, ki odločitve o nakupu ali prodaji sprejmejo v delčku sekunde.
Težava je sicer tudi, da SEC kot regulatorni organ za trg vrednostnih papirjev in borzo ni pristojen tudi za regulacijo razvoja umetne inteligence, pri katerem imajo velika tehnološka podjetja vsaj za zdaj še zelo proste roke.
Ne le to, v ZDA, kjer delujeta dve z naskokom največji borzi na svetu, NYSE in NASDAQ s skupno tržno kapitalizacijo več kot 40 bilijonov (40 tisoč milijard) evrov, tako rekoč ne obstaja noben regulatorni okvir, ki bi kakorkoli naslovil uporabo umetne inteligence v finančnih instuticijah. Kot poroča Financial Times, so nekatere med njimi svoje tako rekoč celotne poslovne modele že zasnovale na analitičnih umetnointeligenčnih modelih.
