Matic Tomšič

Sobota,
11. 3. 2017,
15.43

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,43

Natisni članek

Natisni članek

nedeljska znanost znanost Fukušima Černobil roboti Jedrska elektrarna digizgodbe

Sobota, 11. 3. 2017, 15.43

7 let, 2 meseca

Eden od najnevarnejših krajev na svetu: tam umirajo tudi roboti #fotozgodba

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,43

Na današnji dan leta 2011 je Japonsko otočje stresel silovit potres, ki mu je sledil še cunami, ta je zalil del vzhodne obale japonskega otoka Honšu. Voda je med drugim tako zelo poškodovala hladilne sisteme jedrske elektrarne Fukušima-Daiči, da je radioaktivni material ušel na prosto. Notranjost elektrarne se zaradi izjemno močnega sevanja danes spreminja v pokopališče robotov, ki jih japonske oblasti neuspešno pošiljajo na samomorilske misije čiščenja radioaktivne nesnage.


Jedrska elektrarna Fukušima-Daiči | Foto: Reuters Jedrska elektrarna Fukušima-Daiči Foto: Reuters

Kaj se je zgodilo v Fukušimi

Enajstega marca 2011 je Japonsko stresel potres z močjo 9. stopnje po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil od vzhodne obale največjega japonskega otoka Honšu oddaljen približno 70 kilometrov.

Potres je povzročil velikanski cunami, popotresni morski val, ki je na nekaterih točkah dosegel višino tudi do 40 metrov. Cunami je na vzhodni obali zgornjega dela otoka Honšu povzročil ogromno škodo, ponekod se je po stiku s kopnim ustavil šele deset kilometrov v notranjosti.

Fukušima | Foto: Reuters Foto: Reuters

V jedrski elektrarni Fukušima-Daiči, ki stoji na vzhodni japonski obali, je tresenje tal sprožilo preventivno varnostno zaustavitev delujočih jedrskih reaktorjev.

Ko je cunami približno 40 minut po potresu dosegel obalo, je voda zaradi nezadostne protivalne zaščite vdrla v del elektrarne, kjer so bili zasilni generatorji elektrike, ki so poganjali sisteme za hlajenje jedrskih reaktorjev.

Fotografija je nastala, tik preden je cunami dosegel jedrsko elektrarno Fukušima-Daiči. | Foto: Reuters Fotografija je nastala, tik preden je cunami dosegel jedrsko elektrarno Fukušima-Daiči. Foto: Reuters

V treh od štirih aktivnih reaktorjev se je zaradi nedelovanja hladilnih sistemov zgodilo razlitje reaktorske sredice, ki vsebuje jedrsko gorivo (radioaktivni uran, plutonij). Reaktorske posode (velike kovinske kapsule, ki varujejo reaktor) niso prenesle izjemno visoke temperature jedrskega goriva in radioaktivne snove so ušle v okolico.

Uničeno poslopje elektrarne Fukušima-Daiči, v katerem je deloval jedrski reaktor številka 3. | Foto: Reuters Uničeno poslopje elektrarne Fukušima-Daiči, v katerem je deloval jedrski reaktor številka 3. Foto: Reuters

Preberite vse o tem, kako deluje jedrski reaktor in kako v jedrski elektrarni sploh nastaja elektrika

Kako se japonske oblasti neuspešno bojujejo proti radioaktivnemu sevanju

Takoj po katastrofi v jedrski elektrarni so japonske oblasti ukazale evakuacijo naselij v okrožju Fukušima, ki so najbližje uničenim jedrskim reaktorjem, iz katerih je puščalo jedrsko gorivo.

Poznejša preiskava je pokazala, da cunami ni bil edini krivec za nesrečo, ki je bila tako huda, da jo mednarodna lestvica tovrstnih pripetljajev (INES) uvršča na najvišjo raven, ob bok Černobilu.

Vpleten je bil tudi človeški dejavnik – Fukušima bi se dogodku lahko izognila, če japonska energetska družba TEPCO pri konstrukciji jedrske elektrarne ne bi iskala bližnjic in bi postavila protivalno zaščito, kot se spodobi, so ugotovili preiskovalci.

TEPCO | Foto: Reuters Foto: Reuters

TEPCO bo za odpravljanje posledic jedrske nesreče predvidoma zapravil več kot 30 milijard evrov (vir). Glavna naloga je trenutno odstranjevanje radioaktivnih gorivnih palic, ki jih je pod ruševinami jedrskih blokov Fukišime več kot 500 ton. Velika skrb za vse vpletene je namreč, da se jedrsko gorivo ne bi prebilo do podtalnice oziroma ne bi našlo poti v ocean.

Jedrska elektrarna Fukušima-Daiči. Na fotografiji je vidno razdejanje v reaktorskih blokih. | Foto: Reuters Jedrska elektrarna Fukušima-Daiči. Na fotografiji je vidno razdejanje v reaktorskih blokih. Foto: Reuters

Velika ovira pri sanaciji škode, ki jo je in jo še lahko povzroči jedrska nesreča, je težavno določanje natančne lokacije radioaktivnega jedrskega goriva.

TEPCO v ruševine reaktorskih blokov pošilja s kamerami opremljene robote, ki pa jih izjemno močno radioaktivno sevanje uniči, še preden naredijo kaj res uporabnega.

Unit 2 Primary Containment Vessel Investigation at Fukushima D...

“Scorpion Robot” Obtained Additional Information from Unit 2 PCV: On February 16, the “Scorpion-shaped robot” was inserted into the Unit 2 Primary Containment Vessel (PCV) at Fukushima Daiichi Nuclear Power Station to further investigate the conditions within. It went along the CRD rail that led to the area directly below the Reactor Pressure Vessel called the pedestal area, and obtained additional information such as the PCV interior, deposits conditions, temperature readings, and radiation levels. Even though the robot could not reach the pedestal area, which we had initially planned to investigate, valuable information was obtained which will help us determine the methods to eventually remove fuel debris. The robot was left inside the PCV not to obstruct further investigations, as an option of the original plan, since it stopped over the deposits. TEPCO Holdings will continue to review the information, such as deposits on the CRD rail and conditions inside the pedestal, obtained from this entire investigation. For more photos and information, go to http://photo.tepco.co.jp/en/date/2017/201702-e/170216-01e.html

Objavil/a Tokyo Electric Power Company Holdings, Incorporated dne 16. februar 2017

Ti roboti lahko prenesejo sevanje, ki znaša od 70 do 80 sievertov. Sievert je enota za merjenje prejete količine ionizirajočega sevanja – ionizirajoče pomeni, da lahko spreminja lastnosti atomov. Ionizirajoče sevanje je tisto, ki je nevarno tudi ljudem.

V ruševinah Fukušime je robot po zadnjih ugotovitvah družbe TEPCO medtem izpostavljen kar 650 sievertom (vir).

V bližini jedrske elektrarne Fukušima Daiči radioaktivno sevanje znaša 213 mikrosievertov. Zadrževanje v območju brez zaščitne opreme je enako izpostavljenosti desetim hkratnim rengentskim pregledom prsnega koša.  | Foto: Reuters V bližini jedrske elektrarne Fukušima Daiči radioaktivno sevanje znaša 213 mikrosievertov. Zadrževanje v območju brez zaščitne opreme je enako izpostavljenosti desetim hkratnim rengentskim pregledom prsnega koša. Foto: Reuters

Človek ima ob izpostavljenosti enemu sievertu radioaktivnega sevanja statistično več kot petodstotno možnost, da bo nekoč v življenju zbolel za rakom. Dva sieverta povzročita resno akutno radioaktivno slabost, štirje sieverti so že blizu meje preživetja. Smrt je pravzaprav zagotovljena pri osmih sievertih (vir).

Družba TEPCO in okoljevarstveniki ocenjujejo, da bo odpravljanje posledic jedrske nesreče v Fukušimi trajajo še od 30 do 40 let.

Prefektura Fukušima je postala novi Pripjat

Kraji v prefekturi Fukušima (prefektura na Japonskem je podobno kot pri nas pokrajina, na primer Štajerska), ki so najbližje jedrski elektrarni Fukušima-Daiči, so se po nesreči spremenili v mesta duhov.

Večina ljudi se je odselila in se tudi po obvestilu japonskih oblasti, da je radioaktivno sevanje tam znova pod sprejemljivo mejo, ni nikoli vrnila.

Mesta v bližini jedrske elektrarne si je prisvojila narava. Redki prebivalci imajo v zadnjem obdobju velike težave z divjimi prašiči, ki so si nenaseljene kraje izbrali za svoja nova domovanja.  | Foto: Reuters Mesta v bližini jedrske elektrarne si je prisvojila narava. Redki prebivalci imajo v zadnjem obdobju velike težave z divjimi prašiči, ki so si nenaseljene kraje izbrali za svoja nova domovanja. Foto: Reuters Šolsko igrišče v kraju Okuma. Mesto je v območju izključitve, kjer je radioaktivno sevanje še vedno previsoko, da bi bilo tam varno živeti. | Foto: Reuters Šolsko igrišče v kraju Okuma. Mesto je v območju izključitve, kjer je radioaktivno sevanje še vedno previsoko, da bi bilo tam varno živeti. Foto: Reuters Mesto duhov Futaba | Foto: Reuters Mesto duhov Futaba Foto: Reuters V vrečah, ki so morda malce preblizu morske vode, je spravljena radioaktivna zemlja iz bližine jedrske elektrarne Fukušima Daiči. | Foto: Reuters V vrečah, ki so morda malce preblizu morske vode, je spravljena radioaktivna zemlja iz bližine jedrske elektrarne Fukušima Daiči. Foto: Reuters Prizor iz zapuščenega mesta Naime | Foto: Reuters Prizor iz zapuščenega mesta Naime Foto: Reuters Na javnih mestih v vseh krajih, ki so blizu jedrske elektrarne Fukušima-Daiči, so postavljeni Geigerjevi števci, ki prikazujejo jakost radioaktivnega sevanja. Tale kaže 0,1 mikrosieverta. | Foto: Reuters Na javnih mestih v vseh krajih, ki so blizu jedrske elektrarne Fukušima-Daiči, so postavljeni Geigerjevi števci, ki prikazujejo jakost radioaktivnega sevanja. Tale kaže 0,1 mikrosieverta. Foto: Reuters