Nedelja, 23. 4. 2017, 11.59
7 let, 2 meseca
Kaj je v kovčku, ki lahko odloča o usodi sveta?
25. januarja 1995 je bil edinkrat do zdaj aktiviran tako imenovani jedrski kovček. Odprtega so ga postavili pred nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina, ki se je moral odločiti, ali bo z jedrskim orožjem napadel ZDA. Rusija je raziskovalno raketo norveških znanstvenikov takrat namreč zmotno zamenjala za ameriški jedrski napad.
Jedrski kovček predsednika ZDA
Jedrski kovček ne obstaja samo v filmih, temveč gre za resnično stvar. Kaj je v njem?
Novi predsednik ZDA Donald Trump se je po januarski inavguraciji med seznanjanjem s predsedniškimi dolžnostmi prednostno seznanil tudi s funkcijami jedrskega kovčka.
V ZDA mu uradno pravijo predsednikova aktovka za nujne primere, neuradno pa jedrska nogometna žoga, črna skrinjica ali preprosto gumb.
"Jedrska nogometna žoga" v desni roki Trumpovega pomočnika. Fotografija je bila posneta 3. februarja 2017.
Spodnja fotografija je nastala 21. januarja 2017 po Trumpovi inavguraciji. Novi predsednik ZDA v spremstvu agentov zapušča sedež obveščevalne agencije CIA. Trumpov pomočnik, znan samo kot Rick (vir), nosi jedrski kovček.
Kaj sploh je v kovčku? Nekdanji prvi vojaški predstavnik Bele hiše Warren Gulley je v svoji knjigi Breaking Cover zapisal, da v kovčku najdemo štiri stvari: tako imenovano črno knjižico, v kateri so navedene možnosti za odziv na jedrski napad, seznam tajnih lokacij, kjer je pospravljen jedrski arzenal ZDA, navodila za ukrepanje v primeru nacionalne krize ter, najpomembnejše, seznam šifer, ki predsedniku ZDA omogočajo, da aktivira jedrski arzenal in ukaže jedrski napad (vir). Ta seznam je plastificirana kartica, ki ji pravijo "the biscuit" oziroma piškot, predsednik pa s šiframi na njej dokaže svojo istovetnost.
Jedrski kovček imajo tudi v Rusiji, pravijo mu "cheget". Na spodnji fotografiji predaja jedrskega kovčka staremu novemu predsedniku Rusije Vladimirju Putinu ob njegovi inavguraciji leta 2012:
Incident, zaradi katerega bi lahko danes živeli v bistveno drugačnem svetu
Prav Rusija je do zdaj edina skoraj uporabila jedrski kovček za odziv na grožnjo z jedrskim napadom, ki je v resnici ni bilo.
Izstrelitev raziskovalne rakete Black Brant leta 2014 25. januarja 1995, ko je bilo napetosti med Vzhodom in Zahodom iz časov hladne vojne že večinoma konec, so norveški in ameriški znanstveniki na severozahodu Norveške izstrelili raziskovalno raketo Black Brant XII. Namenjena je bila preučevanju aurore borealis oziroma polarnega sija nad otočjem Svalbard.
Raketa je dosegla višino 1.453 kilometrov, kar je bilo dovolj, da so jo z lahkoto videli tudi v Rusiji.
Sledila je napačna interpretacija dogodka - ruski vojaški obveščevalci so bili prepričani, da gre pravzaprav za balistično raketo z jedrsko bojno glavo Trident, ki jo na krovu prevažajo ameriške vojaške podmornice razreda Ohio.
Ameriška vojaška jedrska podmornica razreda Ohio
V prepričanju, da bodo Združene države Amerike visoko v ruskem zračnem prostoru detonirale atomsko bombo, ki bo ohromila ruske radarske sisteme, je Kremelj sklical izredni sestanek, na katerem so pred takratnega predsednika Rusije Borisa Jelcina postavili cheget oziroma jedrski kovček.
25. januar 1995, fotografija izrednega sestanka najvišjih ruskih vladnih predsednikov, ki je bil sklican zaradi domnevne jedrske grožnje ZDA.
Jelcin je takrat prvič uporabil svoje šifre za aktivacijo kovčka. To se je zgodilo prvič, odkar je svet vstopil v jedrsko dobo, in za zdaj tudi zadnjič. Ruski obveščevalci so nato pravočasno opazili, da se raketa oddaljuje od ruskega zračnega prostora, zato je Jelcinovo osebje jedrski kovček pospravilo. O incidentu so rusko javnost obvestili šele en teden pozneje.
Ameriški in norveški znanstveniki so o nameravani izstrelitvi raziskovalne rakete sicer predhodno obvestili trideset držav, tudi Rusijo, a informacija o znanstvenem poskusu se ni prebila do ruskih radarskih tehnikov, ki so prvi opazili domnevno grožnjo in jo posredovali višje po vojaški hierarhiji.
Preberite še zgodbo o dogodku, ki je svet najbolj približal globalni jedrski vojni