Sobota, 3. 4. 2021, 2.00
3 leta, 6 mesecev
Spletni forum o (neizkoriščenih) možnosti sodelovanja
Kako okrepiti sodelovanje univerze in gospodarstva
Združevanje moči akademske sfere in gospodarstva prinaša koristi na obeh straneh, a kljub temu ostajajo številne priložnosti za tovrstno sodelovanje neizkoriščene. Kako to spremeniti?
Fakultete ljubljanske univerze imajo različen obseg sodelovanja z gospodarstvom, pojasnjuje dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Dolinar. Ocenjuje, da je ravno Fakulteta za elektrotehniko med tistimi članicami ljubljanske univerze, ki ima največ tovrstnega sodelovanja.
Polovica od ministrstva, polovica na trgu
"Za fakulteto so pri sodelovanju z gospodarstvom pomembni številni vidiki, od pedagoških, kot so študentski projekti, prakse v podjetjih, sodelovanje strokovnjakov iz gospodarstva v študijskem procesu in vseživljenjsko izobraževanje, do gospodarskih: od 21 milijonov evrov letnih prihodkov naše fakultete prejmemo zgolj polovico od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, preostalo polovico sredstev pa moramo pridobiti na trgu," nam je pojasnil Dolinar.
Dekan Fakultete az elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Dolinar
Slabo tretjino te preostale polovice, okrog tri milijone evrov, pridobi Fakulteta za elektrotehniko z neposrednim razvojno-raziskovalnim sodelovanjem z gospodarstvom, preostalo pa na različnih razpisih za evropske projekte, projekte slovenske agencije za raziskovalno dejavnost in podobno.
"Izjemno pomembno je tudi sodelovanje gospodarstva pri nakupu raziskovalne opreme, lep primer je Center za sodelujočo robotiko, kjer so številna podjetja sofinancirala nakup robotov," je izpostavil Dolinar.
"Za fakulteto so pri sodelovanju z gospodarstvom pomembni številni vidiki, od pedagoških, kot so študentski projekti, prakse v podjetjih, sodelovanje strokovnjakov iz gospodarstva v študijskem procesu in vseživljenjsko izobraževanje, do gospodarskih."
Inovativne rešitve s fakultete lahko rešijo podjetja
Sodelovanje s fakultetami prinaša korist tudi sodelujočim podjetjem. "Z znanjem zaposlenih na fakulteti podjetja pridejo do različnih inovativnih rešitev, poglobljenih analiz stanja in akcijskih načrtov, je prepričan Dolinar. "Pred časom je predsednik uprave večjega mednarodnega podjetja izjavil, da je inovativna rešitev enega izmed naših laboratorijev rešila podjetje."
Podjetjem je sodelovanje s fakulteto izjemno pomembno tudi zaradi stika s študenti, njihovim bodočim kadrom. "Na področju elektrotehnike, kjer je izrazito veliko pomanjkanje kadrov, so takšni stiki še pomembnejši," je prepričan Dolinar.
Podjetjem je sodelovanje s fakulteto izjemno pomembno tudi zaradi stika s študenti, njihovim bodočim kadrom.
Vrhunskega znanja ne znamo ovrednotiti in plačati
Kljub nespornim prednostim za obe strani je takšnega sodelovanja še vedno premalo. "Številni so razlogi. Mnoga podjetja še vedno niso dovolj usmerjena v razvoj ali pa njihovi, marsikdaj tuji, lastniki ne vidijo potrebe po večjih vlaganjih v razvoj in po višji dodani vrednosti," svari dekan ljubljanske elektrotehnične fakultete.
Sodelovanje univerze in gospodarstva prinaša prednosti obema stranema, a tovrstnega sodelovanja je še vedno premalo.
Žal se, je še opozoril, v Sloveniji še vedno nemalokrat problematizira vrednost vrhunskega znanja in plačila zanj, kar vodi od odliva vrhunsko usposobljenega kadra v tujino. "V zadnjem času sem nam tako veča delež tujih podjetij, ki iščejo znanje na naši fakulteti in s katerimi imamo sklenjene pogodbe o razvojno-raziskovalnem sodelovanju," še pove naš sogovornik.
Od izzivov do priložnosti
O spodbujanju sodelovanja med univerzo in gospodarstvom bodo spregovorili tudi na spletnem poslovnem forumu, prvemu te vrste, ki ga za sredo, sedmega aprila, pripravljajo na Fakulteti za elektrotehniko.
V Sloveniji se še vedno nemalokrat problematizira vrednost vrhunskega znanja in plačila zanj, kar vodi od odliva vrhunsko usposobljenega kadra v tujino.
Skušali bodo najti nove odgovore in priložnosti s področja sooblikovanja kadrovskih strategij, sodelovanja pri izvedbi skupnih projektov ter pri souporabi raziskovalne opreme.
"Ključno za preprečitev zaostajanja"
"Izpostavili bomo dosedanje dobre prakse, možne nove oblike sodelovanja in hkrati opozorili odločevalce na nekatere konkretne ukrepe, ki bi lahko pripomogli k večji dodani vrednosti podjetij," napoveduje Dolinar.
Poglede gospodarstva bo predstavljal tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup.
Kot primer dodaja ponovno uvedbo mladih raziskovalcev v gospodarstvu in različne možnosti za večja vlaganja v raziskovalno infrastrukturo. "Ta je zagotovo kritično potrebna, če ne želimo še bolj zaostajati tako za povprečjem EU kot vedno bolj tudi za novimi članicami Evropske unije."
Med predstavniki gospodarstva bosta predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup in predsednik SBC - Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez.
3