Petek, 11. 4. 2025, 13.42
1 dan
Ameriške carine
Kitajska carine na uvoz ameriškega blaga dvignila na 125 odstotkov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,83
Kitajski državni mediji obenem poročajo, da bo Kitajska zaradi najnovejših ameriških carin vložila tožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO).
Kitajska s soboto zvišuje carine na uvoz ameriškega blaga na 125 odstotkov. V Pekingu so se za to odločili, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v sredo zvišal carine za Kitajsko na skupno 145 odstotkov. Kitajske oblasti so danes sporočile še, da bodo "ignorirale" dodatne dvige ameriških carin. Medtem v Bruslju ocenjujejo, da bodo ameriške carine bolj prizadele gospodarstvo ZDA kot pa evropsko gospodarstvo.
18.33 Finančni ministri EU podprli pristop Bruslja k trgovinskemu sporu z ZDA
15.59 Bruselj: Ameriške carine bodo gospodarstvo ZDA prizadele precej bolj kot evropsko
13.40 Trump zaradi spora o vodi Mehiki grozi s carinami in sankcijami
13.15 Von der Leyen za Financial Times: EU bi lahko uvedla carine na ameriške tehnološke velikane
10.40 Kitajska carine na uvoz ameriškega blaga dvignila na 125 odstotkov
10.25 Macron: Zamrznitev uvedbe dodatnih ameriških carin krhek premor
8.10 Kitajska bo zaradi Trumpovih carin zmanjšala uvoz hollywoodskih filmov
6.15 Finančni ministri EU o ameriških carinah in financiranju obrambe
18.33 Finančni ministri EU podprli pristop Bruslja k trgovinskemu sporu z ZDA
Finančni ministri držav članic EU so danes na neformalnem zasedanju v Varšavi podprli pristop Evropske komisije k trgovinskemu sporu z ZDA, ki se je v zadnjih dneh nekoliko umiril. Kot je povedal poljski minister Andrzej Domanski, so se strinjali, da mora EU ostati enotna.
"Ministri so potrdili polno podporo odločnemu, a umirjenemu in preudarnemu pristopu Evropske komisije," je po prvem dnevu zasedanja finančnih ministrov, ki je bil namenjen odzivanju EU na ameriške carine, povedal Domanski.
Kot je še dejal, je treba po njihovem mnenju naslednje tri mesece izkoristiti za konstruktivne pogovore z ZDA.
Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ob tem ponovil, da se je EU z ZDA pripravljena pogajati o rešitvi, ki bo sprejemljiva za obe strani. Obenem bo branila svoje ekonomske interese, pri čemer na mizi ostajajo vse možnosti. Med temi je tudi uvedba ukrepov na področju storitev, vključno z digitalnimi.
Na zasedanju, ki se ga iz Slovenije udeležuje finančni minister Klemen Boštjančič, so se po besedah poljskega ministra prav tako strinjali, da se bodo usklajevali pri morebitnih ukrepih v podporo gospodarstvu pri soočanju s posledicami ameriških carin.
Minister je poudaril, da morajo biti tovrstni ukrepi dobro premišljeni, evropski komisar pa, da je treba pri tem misliti na vzdržnost javnih financ.
15.59 Bruselj: Ameriške carine bodo gospodarstvo ZDA prizadele precej bolj kot evropsko
Ameriške carine na uvoz blaga bodo ameriško gospodarstvo prizadele bolj kot evropsko, je danes ob zasedanju finančnih ministrov EU v Varšavi povedal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.
"Glede na naše zadnje simulacije vpliva ameriških carin bi se obseg ameriškega BDP do leta 2027 skrčil za od 0,8 do 1,4 odstotka. Negativni vpliv na EU bi bil medtem manjši, znašal bi okoli 0,2 odstotka," je povedal Dombrovskis.
Pojasnil je, da te ocene ne upoštevajo sredine odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da zamrzne dvig t. i. vzajemnih carin. Upoštevana je torej 20-odstotna dodatna carinska stopnja za uvoz večine blaga iz EU, pa tudi ločene dodatne carine na uvoz jekla, aluminija in avtomobilov.
Službe Evropske komisije redno posodabljajo napovedi, saj se ameriška trgovinska politika stalno spreminja, je še povedal komisar. "Zato trenutno ne bi dajal prevelikega poudarka na točne številke, saj se bo položaj zagotovo spremenil," je dejal.
Ocene so bolj namenjene temu, da dobimo občutek, kakšen je negativen vpliv na gospodarstvo EU, ZDA, pa tudi preostalega sveta.
Gospodarske posledice bi bile po oceni Bruslja še hujše, če bi bile ameriške carine stalne, preostale države pa bi sprejele nadaljnje protiukrepe. Obseg ameriškega BDP bi se v prihodnjih letih skrčil za od 3,1 do 3,3 odstotka, obseg evropskega za od 0,5 do 0,6 odstotka, globalnega pa za 1,2 odstotka, je povedal Dombrovskis.
13.40 Trump zaradi spora o vodi Mehiki grozi s carinami in sankcijami
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek Mehiko obtožil kršenja več desetletij stare pogodbe o izmenjavi vode med državama in ji zagrozil s carinami in sankcijami, če ne bo Teksasu zagotovila več vode. Mehika zastoj pri dobavi vode pojasnjuje z dolgoletno sušo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Trump Mehiki očita kršenje pogodbe iz leta 1944, v skladu s katero ZDA s svojo južno sosedo delijo vodo iz reke Kolorado v zameno za vodo iz mehiške reke Rio Grande, ki deloma določa mejo med državama.
V četrtek je mehiško stran v zapisu na svojem družbenem omrežju Truth Social obtožil, da "krade vodo teksaškim kmetom", zaradi pomanjkanja vode pa da se je lani zaprla edina tovarna sladkorja v Teksasu.
"Še naprej bomo stopnjevali posledice, vključno s carinami, morda celo sankcijami, dokler ne bo Mehika spoštovala pogodbe," je zapisal.
Veljavnost trenutnega petletnega pogodbenega cikla se izteče oktobra in Mehika glede na izračun za mejo in vodo pristojne komisije obeh držav ZDA dolguje več kot 1,5 milijarde kubičnega metra vode.
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je v četrtek dejala, da njena vlada v trenutnih sušnih pogojih, ki vztrajajo že tri leta, spoštuje pogodbo glede na razpoložljivost vode. Zagotovila je, da so ameriški vladi poslali predlog na to temo, in verjame v dogovor.
Washington je marca prvič zavrnil prošnjo Mehike za posebno dostavo vode. Mehika zatrjuje, da pri dobavi vode zaostaja zaradi dolgoletne suše v porečju Rio Grande.
Poskusi Mehike, da bi izpolnjevala zahteve pogodbe, so v preteklosti že vodili v nemire. Leta 2020 so kmetje v severni zvezni državi Chihuahua zasedli jez, da bi vladi preprečili, da vodo iz tamkajšnjega akumulacijskega jezera dostavi ZDA. Med protestniki in varnostnimi silami je izbruhnilo nasilje, v katerem je bil ubit človek.
13.15 Von der Leyen za Financial Times: EU bi lahko uvedla carine na ameriške tehnološke velikane
EU bi lahko, če trgovinska pogajanja med ZDA in EU ne bodo uspešna, uvedla carine na ameriške tehnološke velikane, kot sta Meta in Google, je v intervjuju za britanski Financial Times dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kot morebitni ukrep je navedla tudi dajatev na prihodke od oglaševanja digitalnih storitev.
ZDA in EU sta za 90 dni zamrznili uvedbo načrtovanih dodatnih carin na uvoz blaga, da si omogočita pogajanja glede novih trgovinskih sporazumov. Ne glede na to pa se Bruselj pripravlja na možnost, da diplomatska prizadevanja ne bodo prinesla rešitve za trgovinski spor z največjim svetovnim gospodarstvom.
Von der Leyen je dejala, da ima EU na razpolago širok nabor protiukrepov, če pogajanja ne bodo potekala na zadovoljiv način, intervju v Financial Timesu povzema nemška tiskovna agencija dpa.
"Na primer, lahko bi uvedli dajatev na prihodke od oglaševanja digitalnih storitev," je dejala predsednica Evropske komisije.
O ameriških carinah na današnjem neformalnem zasedanju v Varšavi razpravljajo finančni ministri EU.
Aktualni nemški finančni minister Jörg Kukies je ob prihodu na zasedanje pozval k previdnosti pri sprejemanju protiukrepov. "Pri digitalnih podjetjih moramo biti previdni, ker nimamo resnih alternativnih možnosti," po poročanju dpa v Varšavi dejal Kukies.
Predstavniki podjetij so po ministrovih besedah poudarili, da ni ponudnikov storitev v oblaku ali umetne inteligence, ki bi jih lahko uporabili kot alternativo ameriškim ponudnikom. Prav tako bi bilo zelo pomembno razpravljati tudi o tem, kako bi lahko izboljšali digitalno moč EU, je dodal.
10.40 Kitajska carine na uvoz ameriškega blaga dvignila na 125 odstotkov
Kot je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila Kitajska, ne bodo več upoštevali nadaljnjih povišanj ameriških carin, saj da ameriško blago za uvoznike ne bi bilo več ekonomsko smiselno.
"Ameriška uvedba nenormalno visokih carin na kitajsko blago je postala igra številk brez praktičnega pomena za gospodarstvo," je v sporočilu za javnost zapisalo kitajsko ministrstvo za trgovino. "Če se bodo ZDA še naprej šle to carinsko igro številk, jo bo Kitajska ignorirala," je dejal tiskovni predstavnik ministrstva.
Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da za 60 držav in EU – z izjemo Kitajske – za 90 dni zamrzne dodaten dvig tako imenovanih vzajemnih carin na uvoz blaga v ZDA, je po prepričanju ministrstva deloma posledica pritiska iz Pekinga.
"Pod pritiskom Kitajske in drugih deležnikov so ZDA začasno zamrznile uvedbo vzajemnih carin za nekatere trgovinske partnerice," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za trgovino.
V četrtek so začele veljati kitajske 84-odstotne carine na uvoz ameriškega blaga, ki so jih kitajske oblasti uvedle kot odgovor na zvišanje ameriških uvoznih carin. To je razjezilo ameriškega predsednika, ki se je v sredo odzval z novim zvišanjem carin za Kitajsko.
Sprva so mediji poročali, da so v Washingtonu carine dvignili na 125 odstotkov, v četrtek pa so iz Bele hiše sporočili, da po zadnjem dvigu skupne dodatne carine na uvoz kitajskega blaga v ZDA znašajo 145 odstotkov. Kot so pojasnili, je treba namreč upoštevati še 20-odstotne carine, ki jih je Trump pred časom uvedel zaradi domnevne vloge Kitajske pri dotoku prepovedane droge fentanil v ZDA.
Kitajska se je odzvala tudi na prejšnje trgovinske ukrepe ZDA. V začetku februarja so tako kitajske oblasti uvedle 15-odstotne carine na uvoz premoga in utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA ter desetodstotne carine na uvoz surove nafte, kmetijske mehanizacije in nekaterih vozil, sredi marca pa še 10- oziroma 15-odstotne carine na ameriške kmetijske pridelke in izdelke.
10.25 Macron: Zamrznitev uvedbe dodatnih ameriških carin krhek premor
Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da, razen za Kitajsko, zamrzne uveljavitev dodatnih carin za 90 dni, predstavlja krhek premor, je danes na družbenem omrežju X ocenil francoski predsednik Emmanuel Macron. EU mora po njegovem prepričanju za svojo zaščito uporabiti vse razpoložljive vzvode.
Trumpova odločitev, da dodaten dvig carin zamrzne za 90 dni, po Macronovih besedah predstavlja znak za odprta vrata za pogajanja.
A ta premor ostaja krhek, opozarja francoski predsednik. "Krhek, ker 25-odstotne carine na jeklo, aluminij in avtomobile ter desetodstotne carine na vse drugo blago še vedno obstajajo. Za Evropsko unijo predstavljajo 52 milijard evrov izgube," je zapisal.
Kot je dodal, je premor krhek tudi zato, ker 90-dnevna zamrznitev pomeni 90 dni negotovosti za podjetja na obeh straneh Atlantika in tudi širše, je poudaril.
"Skupaj z Evropsko komisijo moramo biti močni: Evropa se mora še naprej truditi za vse potrebne protiukrepe in uporabiti vse razpoložljive vzvode, da se zaščiti," je zapisal. Kot je še sporočil, je bil v četrtek v stiku z zaskrbljenimi podjetniki in predstavniki predelovalne industrije. "Prav je, da se borimo: na kocki so delovna mesta in življenja v naših skupnostih," je poudaril.
8.10 Kitajska bo zaradi Trumpovih carin zmanjšala uvoz hollywoodskih filmov
Carinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa bo prizadela tudi ameriško filmsko industrijo, poročajo ameriški mediji, saj je Kitajska napovedala zmanjšanje uvoza filmov iz Hollywooda. Kitajska uprava za filme (CFA) je sporočila, da bo za zdaj uvoz zmanjšala le zmerno.
CFA je pristojna za dovoljenja za uvoz in distribucijo filmov na Kitajskem in njen tiskovni predstavnik je v četrtek potrdil, da je ameriška vlada naredila napačno potezo z zlorabo carin proti Kitajski, kar bo zmanjšalo priljubljenost ameriških filmov na Kitajskem, poroča revija Hollywood Reporter.
"Sledili bomo pravilom trga, spoštovali izbor občinstva in zmerno zmanjšali število uvoženih ameriških filmov," je sporočila CFA.
CFA sicer redno omejuje število uvoženih filmov iz tujine s kvotami za posamezne države, ameriških filmov pa bo manj po tem, ko je Trump v sredo na uvoz iz Kitajske uvedel 125-odstotne carine.
6.15 Finančni ministri EU o ameriških carinah in financiranju obrambe
Finančni ministri držav članic EU bodo danes na neformalnem zasedanju v Varšavi razpravljali o ameriških carinah, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v sredo začasno zamrznil dvig carin za uvoz blaga v ZDA, EU pa preložila izvajanje protiukrepov. V soboto se bodo posvetili financiranju naložb v obrambo.
Finančni ministri članic, med njimi slovenski minister Klemen Boštjančič, bodo danes ob delovnem kosilu razpravljali o posledicah ameriških carin za evropsko gospodarstvo.
Sestali se bodo, potem ko je ameriški predsednik v sredo za tri mesece zamrznil dvig t. i. vzajemnih carin za uvoz blaga iz okoli 60 držav in EU, razen za Kitajsko. Za uvoz iz EU so dodatno carinsko stopnjo dvignili na 20 odstotkov, vendar pa bodo za praktično vse države sveta v prihodnjih 90 dneh veljale desetodstotne dodatne carine.
EU je nato napovedala 90-dnevni odlog izvajanja protiukrepov v odziv na marca uvedene 25-odstotne dodatne carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA.
Naložbe v obrambo
V soboto se bodo ministri posvetili še financiranju naložb v obrambo, ki jih članice EU povečujejo. Podlaga za razpravo bo analiza think tanka Bruegel, ki vključuje dve možnosti za okrepitev obrambnega sodelovanja v Uniji. Prva je okrepitev vloge Evropske obrambne agencije, druga pa ustanovitev nove medvladne organizacije za okrepljeno sodelovanje držav, ki to želijo.
Po pričakovanjih bodo govorili tudi o beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe, katere cilj je pridobiti dodatnih 800 milijard evrov za naložbe članic v obrambo.
