Matic Tomšič

Torek,
31. 1. 2017,
18.33

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,98

Natisni članek

Natisni članek

svetovni splet nasvet Chrome Firefox internet

Torek, 31. 1. 2017, 18.33

7 let, 2 meseca

Kako vam sledijo po spletu in kako se lahko skrijete

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,98
Varnostna kamera | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

Zagotovo se vam je kdaj že zgodilo, da ste v eni od spletnih trgovin iskali določen izdelek, nato pa vam je oglas za isti izdelek čez nekaj dni servirala čisto druga spletna stran. To se dogaja zato, ker vam po spletu ves čas sledijo in o vas vedo več, kot bi si mislili.

Od sledenja uporabnikom spleta imajo največ predvsem oglaševalci, ki lahko z bolj osebnim poznavanjem svojih strank prikazujejo ustreznejše oglase. Informacije o uporabniku jim na pladnju prinašajo:

Naslov IP

Naslov IP je številka, ki v internetu deluje kot osebna izkaznica računalnika (ali druge naprave, na primer pametnega telefona). Danes, ko je v enem gospodinjstvu v splet prek enega internetnega priključka in posledično enega naslova IP pogosto povezanih več naprav, naslov IP ni najboljši način za sledenje enemu samemu uporabniku.

Je pa naslov IP dobro orodje za določanje geografske lokacije uporabnika. Ni sicer tako natančen kot GPS, a prek naslova IP je mogoče določiti mesto ali vsaj regijo, na primer. Nadležni oglasi, ki vas pozivajo, da pokličite vroča dekleta v Ljubljani, na primer, se prikazujejo zato, ker IP izdaja vašo lokacijo.

V nastavitvah sodobnih brskalnikov lahko spletnim stranem preprečimo sledenje naši lokaciji. Tole je brskalnik Google Chrome. | Foto: Matic Tomšič V nastavitvah sodobnih brskalnikov lahko spletnim stranem preprečimo sledenje naši lokaciji. Tole je brskalnik Google Chrome. Foto: Matic Tomšič

Piškotki in sledilne skripte

Piškotki (angleško cookies) so precej uporabna stvar – so majceni dnevniki informacij o uporabi spletnih strani, na primer o prijavah v spletno bančništvo ali Facebook oziroma o nastavitvah, ki ste jih izbrali na določeni spletni strani.

Če uporabljamo piškotke, se nam v spletno stran ni treba prijaviti ob vsakem obisku, na primer. Piškotki se shranjujejo v spletni brskalnik.

Piškotki uporabnika tudi identificirajo in sledijo njegovim aktivnostim med uporabo spletne strani. To ni nujno slabo, saj včasih želimo, da se nam spletne strani za čim boljšo uporabniško izkušnjo sproti prilagajajo. | Foto: Thinkstock Piškotki uporabnika tudi identificirajo in sledijo njegovim aktivnostim med uporabo spletne strani. To ni nujno slabo, saj včasih želimo, da se nam spletne strani za čim boljšo uporabniško izkušnjo sproti prilagajajo. Foto: Thinkstock

Težavni so sledilni piškotki drugih spletnih mest (tako imenovani 3rd party piškotki), ki jih uporabnikom pošiljajo oglaševalci. Ti piškotki uporabniku sledijo prek več spletnih mest in ustvarjajo uporabnikov profil, ki ga lahko oglaševalci nato uporabijo za natančnejše ciljano (in pri nekaterih ponudnikih pogosto tudi vsiljivo) oglaševanje.

Piškotke drugih spletnih mest lahko onemogočimo v vseh sodobnih spletnih brskalnikih. Takole to naredimo v brskalniku Mozilla Firefox. | Foto: Matic Tomšič Piškotke drugih spletnih mest lahko onemogočimo v vseh sodobnih spletnih brskalnikih. Takole to naredimo v brskalniku Mozilla Firefox. Foto: Matic Tomšič

Superpiškotki

Piškotke lahko iz brskalnika kadarkoli izbrišemo (z orodjem za odstranjevanje zgodovine), kar pa ne velja za čedalje pogostejše superpiškotke, ki jih je zelo težko odstraniti. Pravijo jim tudi zombijevski piškotki, ker vstanejo "od mrtvih" po tem, ko jih je uporabnik že izbrisal.

To naredijo tako, da informacij ne zapišejo le v brskalnik, temveč tudi dodatke zanj, kot sta Flash ali Silverlight, ali pa kar v spletno zgodovino brskalnika. Ohranjajo se tudi na bolj prebrisane načine, na primer s kodiranjem določenih informacij s šiframi barv, ki jih prikazujejo posamezne pike na zaslonu.

Kaj pa sledilne skripte? Poglejmo primer Facebookove – če smo prijavljeni v družbeno omrežje, kar Facebook ve zaradi piškotka, ki je shranjen v brskalniku, in obiščemo naključno spletno stran, na kateri je Facebookov gumb Všeč mi je (Like), bo Facebook vedel, da ste obiskali to spletno stran.

Napotitelj HTTP

Ko kliknete spletno povezavo, brskalnik naloži spletno stran in ji pove, od kod prihajate. Primer: če bi na Facebooku kliknili povezavo, ki vodi na naš portal Siol.net, bi Siol.net videl povezavo oziroma objavo s Facebooka, ki vas je preusmerila do njega.

Napotitelj HTTP (HTTP refferer po angleško) informacijo o uporabniku posreduje tudi, če uporabnik nalaga spletno stran, v ozadju katere teče oglaševalska ali sledilna skripta. Ko se spletna stran naloži, uporabnikov spletni brskalnik oglaševalcu oziroma sledilni mreži pove, na kateri spletni strani se uporabnik nahaja. | Foto: Thinkstock Napotitelj HTTP (HTTP refferer po angleško) informacijo o uporabniku posreduje tudi, če uporabnik nalaga spletno stran, v ozadju katere teče oglaševalska ali sledilna skripta. Ko se spletna stran naloži, uporabnikov spletni brskalnik oglaševalcu oziroma sledilni mreži pove, na kateri spletni strani se uporabnik nahaja. Foto: Thinkstock

Spletni brskalnik

Večina spletnih strani lahko takoj ob obisku uporabnika o njem prek analize spletnega brskalnika izve ogromno.

Nekaj informacij ji brskalnik tako ali tako izda sam (različica brskalnika in operacijski sistem, na katerem deluje, beri uporabniški posrednik spodaj), druge pa so ločljivost tip naprave, računalniškega zaslona, nameščeni vtičniki (takšen za blokiranje oglasov, na primer) in pisave, časovni pas …

Tudi če je uporabnik onemogočil sledilne piškotke, je to za spletno stran le še ena informacija, ki jo lahko uporabi.

Vas zanima, kaj vse lahko o vas v nekaj trenutkih izve povprečna spletna stran? Preverite na spletni strani borcev za digitalne pravice EFF – povezava (kliknite na TEST ME).

Uporabniški posrednik

Uporabniški posrednik oziroma user agent po angleško je v spletnem kontekstu vloga brskalnika, da spletni strani pove, kdo je (vrsta brskalnika – Firefox, Chrome, Safari …) in s katere platforme prihaja (operacijski sistem – Windows, macOS, Linux …).

Najboljši način, da o vas ne izvejo ničesar, je …

… uporaba brskalnika Tor (klik za prenos), ki spletni promet nekajkrat preusmeri okrog sveta in ga šele nato pošlje do in od uporabnika, s čimer mu zagotovi visoko stopnjo varnosti in anonimnosti. Stranski učinek brskanja s Torom je sicer, da na nalaganje spletnih strani čakamo dlje (beri: precej dlje) kot pri klasičnih brskalnikih.

Preberite tudi naš vodič za kar najboljšo zaščito spletnega brskalnika pred grožnjami s spleta.