Matic Tomšič

Nedelja,
28. 2. 2016,
15.03

Osveženo pred

3 leta, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

Apple FBI Janez Stušek Matic Tomšič

Nedelja, 28. 2. 2016, 15.03

3 leta, 7 mesecev

Kakšne bodo posledice, če Apple popusti zahtevam FBI in dešifrira teroristov telefon

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
V sodnem boju med Applom in FBI, ki zahteva dostop do podatkov na iPhonu terorista, bi moral zmagati prvi, meni odvetnik in strokovnjak za IT pravo Janez Stušek. Kaj pa, če ne bo?

"Po moji oceni bi iz sodnega boja med Applom in FBI s svojo argumentacijo kot zmagovalec moral priti Apple," pravi odvetnik Janez Stušek, sicer strokovnjak na področjih IT prava in zasebnosti. "Ne glede na razplet bo sodni primer prelomen v več smereh, saj ni enodimenzionalen, temveč se v njem močno prepletajo pravna, tehnološka in medijska plat." Zakaj je zadeva tako zapletena?

Za to, da bi FBI dobil podatke na enem telefonu, bi moral Apple poteptati načela, na katerih je podjetje zgrajeno "Z zahtevo FBI po dešifriranju storilčevega pametnega telefona iPhone s pravnega vidika ni narobe nič, saj gre za posamezen, konkreten primer, ki je predmet sodnega nadzora," pojasnjuje Stušek, a dodaja, da je težava v zahtevani izvedbi dešifriranja. FBI od Appla na sodišču namreč zahteva posebno različico operacijskega sistema iOS, s katero bi bilo mogoče zaobiti varnostni mehanizem dokaznega telefona iPhone, oziroma tako imenovana zadnja vrata ali backdoor po angleško. Če bi Apple v to privolil, bi ne le poteptal lastna načela ter zagovarjanje zasebnosti in svobode govora, temveč bi odprl tudi zadnja vrata, prek katerih bi bilo mogoče zlorabiti kateri koli podoben iPhone, pravijo strokovnjaki za informacijsko varnost.

"Če to lahko stori Apple, lahko to stori kdor koli" A po mnenju Stuška zadeva seže še dlje. "Rešitev zadeve je tehnične narave. Če bi zadnja vrata lahko namestil ali ustvaril Apple, to pomeni, da bi jih lahko tudi kdo drug z zadostnim tehničnim znanjem in ne nujno tudi s privoljenjem sodišča. Na primer FBI, NSA, obveščevalne službe v drugih državah, hekerji," svari Stušek. "Manifestacijo tega smo že videli, najbolj nazorno seveda v razkritjih Edwarda Snowdna o mednarodnem vohunjenju NSA."

Zdravilo je hujše od bolezni "Argumenti, s katerimi želi FBI sodni primer razrešiti sebi v prid, sicer niso nelogični," stališče FBI opisuje Stušek. "Omogočen dostop do podatkov na telefonu terorista bi bil lahko dober za preiskavo, morda bi odkrili celo morebitne sostorilce, ki so še na prostosti. A s tem, z zadnjimi vrati za operacijski sistem pametnega telefona, bi ogrozili skupno varnost ogromno ljudi," opozarja Stušek.

"Če se izrazim po domače: zdravilo je v tem primeru hujše od bolezni," še dodaja Stušek. " Sodni boj med Applom in FBI pod vprašaj postavlja varnost in zasebnost vseh osebnih elektronskih naprav pa tudi vseh naprav, ki so povezane s spletom. Danes to niso le računalniki in pametni telefoni, temveč tudi avtomobili, alarmni in ogrevalni sistemi, hladilniki in javna tehnološka infrastruktura, tako imenovani internet stvari."

Stušek je zato še enkrat poudaril, da bi bila sodna odredba, s katero bi Apple moral omogočiti dostop do podatkov na telefonu na zahtevani način, absolutno nesprejemljiva. "Če v ZDA pride do zakonske ureditve zadnjih vrat, bo to za vsako preprečeno kriminalno dejanje povzročilo na n-to potenco drugih kriminalnih dejanj," je mogoče posledice razsodbe v prid FBI še pokomentiral Stušek.

Kaj o obravnavi elektronskih naprav kot dokaznega gradiva v primeru kaznivega dejanja pravi slovenska zakonodaja? To področje v Sloveniji ureja člen 219.a zakona o kazenskem postopku (ZKP):

Kaj pa, če so podatki na napravi šifrirani? V 6. odstavku člena je navedeno, da mora imetnik oziroma uporabnik elektronske naprave omogočiti dostop do naprave, predložiti šifrirne ključe oziroma šifrirna gesla in pojasnila o uporabi naprave, ki so potrebna, da se doseže namen preiskave. Če tega ne želi storiti, se ga sme kaznovati z največ enim mesecem zaporne kazni.

Janez Stušek na tem mestu dodaja, da se v primeru, če osumljeni lastnik šifrirane naprave ne privoli v sodelovanje, pojavi težava. Kdo bo odgovarjal za to, da podatki na napravi niso dostopni? V Sloveniji namreč ni velikega proizvajalca potrošniške elektronike, na katerega bi lahko slovenski preiskovalci pritisnili in odgovornost zvalili podobno kot FBI na Apple.