Microsoft uspešen v oblaku, a se odpoveduje založništvu knjig

Microsoft je v spomladanskih treh mesecih preštel 3,1 milijarde ameriških dolarjev (2,8 milijarde evrov) dobička, predvsem na račun velike rasti prihodkov svoje enote za računalništvo v oblaku. Newyorška borza je z naklonjenostjo sprejela dobre poslovne rezultate, z Microsftovimi delnicami se je trgovalo po približno štiri odstotke višji ceni.

V istem lanskem obdobju je Microsoft imel 3,2 milijarde ameriških dolarjev (2,9 milijarde evrov) izgube, saj je takrat odpisoval večji del enote za mobilno poslovanje, ki jo je predlani kupil od finske družbe Nokia, v vrednosti sedem milijard ameriških dolarjev (6,3 milijarde evrov).

Najbolj so poleteli v oblaku

Največ zaslug za tokratni spoštovanja vreden plus ima Microsoftova enota za računalništvo v oblaku, njeni trimesečni prihodki so zrasli za sedem odstotkov. Vodilni v Microsoftu so zadovoljni, saj so storitve v oblaku zaradi padajoče prodaje osebnih računalnikov gotovo ena od največjih priložnosti za Microsoft, ki na tem področju vendarle ni edini.

V tem obdobju so se prihodki Microsoftove enote za računalniške naprave skrčili za 35 odstotkov (svetla izjema so bile tablice in hibridni prenosniki, s katerimi so ustvarili devet odstotkov več prihodkov), enote za mobilno telefonijo pa kar za 70 odstotkov, še poroča ameriški tehnološki spletni medij ZDNet.

Z nakupom poslovnega družbenega omrežja LinkedIn je Microsoft pridobil 433 milijonov uporabnikov.

Usmerjenost Microsofta na storitve se je pokazala tudi pri majskem nakupu poslovnega omrežja LinkedIn, za kar so odšteli 26,2 milijarde ameriških dolarjev (skoraj 24 milijarde evrov), a investitorji še vedno ne vedo natančno, kaj Microsoft načrtuje s to svojo novo pridobitvijo. Vsekakor pa je 433 milijonov uporabnikov omrežja LinkedIn izjemen potencial, ki bi ga Microsoft lahko kombiniral s svojimi programskimi storitvami za poslovne uporabnike, med njimi tudi pisarniško zbirko v oblaku Office 365.

Slovo od knjižnega založništva

Dobrih poslovnih rezultatov se ne bodo mogli veseliti v založbi Microsoft Press – usmerjanje na temeljno dejavnost poslovanja vedno pomeni tudi to, da bodo nekatere enote zaprli. V tej založbi so sicer že močno oklestili število zaposlenih in jih je, po neuradnih virih, ostalo manj kot deset – a zdaj bodo tudi oni morali poiskati druge načine nadaljevanja poklicne poti.

Pred leti, ko je bilo založništvo tehnične literature na vrhuncu, je Microsoft Press zaposloval več sto ljudi. Leta 2014 je ekskluzivno distribucijo naslovov založbe Microsoft Press prevzela založba Pearson in pričakovati je, da bo prav ta založba vendarle ohranila blagovno znamko Microsoft Press, ki je od leta 1984 združevala knjige o Microsoftovih izdelkih in tehnologijah.

Podobna usoda je lani in letos doletela več kot deset tisoč Microsoftovih zaposlenih, predvsem iz enote za mobilno telefonije in nekdanje zaposlene v družbi Nokia, a tudi okrog tisoč zaposlenih iz drugih oddelkov.