Nedelja, 29. 1. 2017, 14.04
7 let, 2 meseca
Najbolj grozljiva stvar, kar jih je naredil človek
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,35
4
Sovjetska zveza je 30. oktobra 1961 preizkusila največje in najmočnejše jedrsko orožje v zgodovini, Velikega Ivana oziroma tako imenovano Carsko bombo. Če bi eksplodirala nad Ljubljano, bi vročino, ki bi povzročila hude opekline in smrti, odneslo vse do hrvaške Reke na jugu in Celovca na severu.
Zgodba o Carski bombi se je začela julija 1961, ko se je Nikita Hruščov, prvi mož Sovjetske zveze, odločil Zahodu pokazati, kdo je šef.
Tisti čas sta bila Vzhod in Zahod vpletena v neoboroženi konflikt, ki se je imenoval hladna vojna. Svet se je med hladno vojno bal, da se bodo Sovjetska zveza z vzhoda in ZDA ter njeni zavezniki, predvsem Velika Britanija, vsak trenutek zapletli v jedrski spopad.
Obdobje hladne vojne je najbolj zaznamovala predvsem oboroževalna tekma med največjima svetovnima velesilama tistega časa, ZDA na Zahodu in Sovjetsko zvezo na vzhodu.
Številni preizkusi jedrskega orožja na obeh straneh so javno mnenje o tem dodatno utrjevali. Leta 1958 so največje svetovne velesile celo na pobudo Sovjetske zveze zato sprejele sporazum o zaustavitvi jedrskih preizkusov. S tem so malce omilile veliko mednarodno napetost.
A Sovjetsko zvezo je vendarle peklo, ker pri jedrskih preizkusih ni imela zadnje besede. Američani so leta 1954 med operacijo Castle Bravo namreč detonirali vodikovo bombo, ki je počila tako močno kot 15 milijonov ton (megaton) eksploziva TNT.
Eksplozija 15-megatonske vodikove bombe med operacijo Castle Bravo leta 1954.
S tem preizkusom so si ZDA zagotovile tudi rekord za najmočnejše preizkušeno jedrsko orožje. Najsilovitejša atomska bomba, ki jo je razneslo na sovjetski strani, je bila medtem petkrat šibkejša (tri megatone).
Hruščov se je odločil, da bo Sovjetska zveza med 22. kongresom komunistične stranke, ki je bil napovedan za oktober 1961, razkazovala svojo vojaško moč. Glavni dogodek bi bila sprožitev največje eksplozije vseh časov.
Nikita Hruščov (na fotografiji drži velikanskega medvedka) je bil prvi mož komunistične partije Sovjetske zveze med letoma 1953 in 1964.
Sovjetska zveza tako silovitega atomskega orožja ni imela, zato je ekipa štirih znanstvenikov v vsega štirih tednih sestavila najmočnejšo jedrsko bombo vseh časov: osem metrov dolgo in 27 ton težko Carsko bombo. Rekli so ji tudi Veliki Ivan, njeno uradno ime je bilo AN602.
Carska bomba oziroma Veliki Ivan
Tridesetega oktobra 1961 je sovjetski bombnik tupoljev TU-95, ki je tehtal skoraj toliko kot Carska bomba, strahovito orožje odpeljal na skrajni sever Rusije, nad otočje Nova zemlja, to je tukaj:
Bomba je bila tako velika, da so morali letalu odstraniti loputo za izmet tovora in del rezervoarjev za gorivo.
Posadki letala, ki je Carsko bombo odneslo na mesto detonacije, so dejali, da njeno preživetje ni zagotovljeno. Na fotografiji odlomek iz videoposnetka, ki je nastal v kabini letala takoj po eksploziji Carske bombe.
Tupoljev TU-95 je bombo odvrgel na višini 10,5 kilometra. Nanjo je bilo pritrjeno 800-kilogramsko padalo, kar je posadki letala omogočilo, da se je od kraja eksplozije oddaljila za 45 kilometrov.
Ena Carska bomba = 1.400 Hirošim in Nagasakijev
Počilo je ob 11.32 po lokalnem moskovskem času. Bomba je bila takrat približno štiri kilometre nad tlemi. V trenutku se je pojavila ognjena krogla s premerom osem kilometrov, sledil ji je udarni val, ki je oddaljujoče se letalo TU-95 iz smeri vrgel za en kilometer in trikrat obkrožil svet.
Ognjena kroga, ki je nastala takoj po eksploziji Carske bombe.
Gobast oblak se je dvignil skoraj 65 kilometrov visoko, na vrhu je bil širok skoraj 100 kilometrov.
Carska bomba je eksplodirala z močjo okrog 57 megaton, kar je 1.400-krat toliko kot skupna moč atomskih bomb, ki sta ob koncu druge svetovne vojne uničile Hirošimo in Nagasaki.
Fotografija posledic eksplozije Carske bombe z razdalje več deset kilometrov.
Videoposnetek priprave na jedrski poskus in eksplozije Carske bombe:
Poznejša preiskava eksplozije in točke nič (lokacije, nad katero je razneslo Carsko bombo) je pokazala, da je udarni val podrl vse (opuščene) zgradbe v krogu 55 kilometrov od točke nič. Udarni val eksplozije je razbijal tudi okna v več skoraj tisoč kilometrov oddaljenih norveških in finskih vaseh. Površje točke nič je bilo medtem gladko kot led.
Največja, a tudi najčistejša jedrska bomba vseh časov
Eksplozivna moč Carske bombe bi lahko dosegla tudi 100 megaton, če sovjetski znanstveniki vanjo ne bi vgradili svinčenih blokad, ki so močno omejile njen uničujoči potencial.
Zmanjšanje moči je bilo nujno, saj so radioaktivne posledice eksplozije Carske bombe s tem zmanjšali za kar 97 odstotkov. Če bi razneslo 100-megatonsko bombo, bi radioaktivni oblak najverjetneje dosegel naseljena območja Sovjetske zveze in severne Evrope. Pilota bombnika, ki je odvrgel bombo, pa eksplozije zagotovo ne bi preživela.
Preizkus Carske bombe je bil zaradi tega posega v njeno drobovje glede na njeno eksplozivno moč eden od najčistejših v zgodovini.
4