Nevarno početje na slovenskih cestah: "Ostro ga obsojamo in absolutno odsvetujemo"

Voznike, ki so hkrati tudi snemalci, lahko najdemo tako rekoč v vsakem trenutku

Da je snemanje med vožnjo in objavljanje videoposnetkov na družbena omrežja, predvsem v obliki t. i. zgodb (objav, ki izginejo po 24 urah) na platformah Instagram in Facebook, docela zakoreninjen trend tudi med slovenskimi uporabniki in uporabnicami, tako rekoč v vsakem trenutku razkrije pregled objav, ki imajo lokacijske oznake.

Skoraj zagotovo gre le za vrh ledene gore, saj ima večina uporabnikov zasebne osebne profile, kar pomeni, da njihove objave niso javno vidne, vsi pa tudi ne uporabljajo lokacijskih oznak, kar pomeni, da njihovih objav ni tako preprosto najti, tudi če so za ogled na voljo vsem uporabnikom. 

V veliki večini tovrstnih videoposnetkov snemalci/uporabniki snemajo volan, notranjost avtomobila in mimovozeče avtomobile. Nekateri želijo z videoposnetki sledilcem predstaviti glasbo, ki jo poslušajo med vožnjo, nekateri pa pokažejo tudi, da si upajo po slovenskih cestah voziti zelo hitro. 

Posnetka zaslona primera prehitre vožnje na slovenski avtocesti na Instagramu, ki nam ju je posredoval bralec. Foto: Bralec / Posnetek zaslona

Policija: Gre za nevarno in neodgovorno ravnanje voznikov

S policije so za Siol.net sporočili, da niso preučevali razlogov za tovrstno ravnanje uporabnikov družbenih omrežij, a da gre za nevarno in neodgovorno početje voznikov, med katerim se zmanjša njihovo vidno ali slušno zaznavanje, posledično pa se zmanjša tudi njihova zmožnost obvladovanja vozila. 

Za uporabo mobilnega telefona med vožnjo je v Sloveniji zagrožene 250 evrov globe, voznik, ki ga bodo policisti zasačili pri takšnem početju, pa bo prejel tudi tri kazenske točke. Med upravljanjem vozila je dovoljena le uporaba prostoročnega telefoniranja.

Pa ima slovenska policija sploh interes, da ukrepa proti voznikom ali voznicam, ki javno objavljajo videoposnetke lastne vožnje in s tem jasno sporočajo, da so storili prometni prekršek oziroma da v primerih, ko snemajo vožnjo pri izredno visokih hitrostih, celo ogrožajo druge?

"Če voznik pri takšni vožnji ogrozi druge udeležence v cestnem prometu, se lahko zoper njega uvede prekrškovni postopek, v katerem se zbirajo obvestila in dokazi za storjen prekršek. V primeru dokazanega prekrška se zoper kršitelja ustrezno ukrepa z izrečeno globo in izrekom stranske sankcije – kazenskimi točkami," so pojasnili na policiji.

Statističnih podatkov glede vzrokov prometnih nesreč, ki bi bili neposredno povezani z uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, na policiji ne vodijo, so pa v letu 2023 ugotovili 24.811 prekrškov, storjenih z uporabo mobilnega telefona med vožnjo, v letu 2024 pa 23.719 tovrstnih prekrškov.

Opazen je torej trend zmanjševanja uporabe mobilnega telefona med vožnjo, vendar pa ne v takšni meri, kot bi si na policiji želeli, saj takšna ravnanja predstavljajo veliko nevarnost v cestnem prometu, so dodali.

Koliko prometnih nesreč povzročijo vozniki, ki med vožnjo uporabljajo mobilne oziroma pametne telefone?

Strokovnjaki za varnost v prometu že leta ugotavljajo, da je najti odgovor na zgornje vprašanje izredno zahtevno, saj tako rekoč nikjer ne vodijo evidence o nesrečah, katerih glavni povzročitelj bi bil voznik, čigar pozornost je od ceste odvračal pametni telefon.

Uporaba pametnega telefona med vožnjo tveganje za povzročitev prometne nesreče poveča za kar štirikrat, že dlje opozarjajo strokovnjaki in pristojni organi. Foto: Shutterstock

V primerih, ko bi nesrečo lahko povzročila uporaba mobilnega telefona med vožnjo, so obenem pogosto prisotni tudi drugi dejavniki, kot je vožnja pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc, vozniki, ki so bili udeleženi v nesrečah, pa zelo verjetno tudi ne bodo priznali, da so med vožnjo uporabljali mobilni telefon.

Pri ameriškem Zavarovalniškem inštitutu za varnost na cestah so glede na razpoložljive podatke o nesrečah, katerih povzročitelj je bil domnevno voznik, ki mu je pozornost od ceste odvračal mobilni telefon, leta 2023 ocenili, da bi takšni vozniki ali voznice lahko povzročili tudi do šest odstotkov vseh prometnih nesreč. 

"Takšno početje ostro obsojamo in ga absolutno odsvetujemo"

Kot so za Siol.net povedali na agenciji za varnost prometa, obžalujejo, da je trend snemanja vožnje in objavljanja videoposnetkov na družbenih omrežjih postal že neke vrste uveljavljen format, pa čeprav je v skladu s 35. členom Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) prepovedana oziroma kazniva uporaba naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Sem spadajo mobilni telefoni in drugi moteči dejavniki, ki zmanjšujejo zbranost in osredotočenost voznika na cesto.

Poudarili so, da takšno početje ostro obsojajo in ga absolutno odsvetujejo ne glede na to, ali se oseba med vožnjo snema sama s telefonom v roki ali s pomočjo posebnih stojal ali kamer. Tudi ko oseba nekaj razlaga v kamero, pa čeprav ima na volanu obe roki, je namreč bolj kot na vožnjo in cesto osredotočena na kamero, opozarjajo.

"V nobenem od teh primerov pozornost ni usmerjena na situacijo in razmere v prometu. Voznik ali voznica lahko zaradi snemanja spregleda ključne informacije iz okolja, zato se poveča tveganje za nastanek prometne nesreče," so opozorili na agenciji za varnost prometa.

Pri policiji se zavedajo, da se z globami in represivno politiko tega pojava ne da v celoti preprečiti. Čeprav z agencijo za varnost prometa, AMZS in ministrstvom za infrastrukturo izvajajo aktivnosti, namenjene zmanjšanju uporabe mobilnih telefonov med vožnjo, opozarjajo, da lahko za izboljšanje varnosti v prometu še vedno največ naredijo vozniki z upoštevanjem cestnoprometnih predpisov. Foto: Instagram / Posnetek zaslona

Dodali so, da tuje raziskave kažejo, da je med pisanjem sporočila SMS ali med pregledovanjem družbenih omrežij voznik na telefon in ne na vožnjo povprečno nepretrgoma osredotočen pet sekund. To je podobno, kot če bi pri hitrosti 60 kilometrov na uro z zaprtimi očmi prevozil razdaljo okrog 83 metrov. Še večje tveganje pa je na avtocestah, kjer pri hitrosti 130 kilometrov na uro v petih sekundah prevozi več kot 180 metrov, na hitri cesti pri vožnji s hitrostjo sto kilometrov na uro pa prevozi 139 metrov.

Kaj voznike žene k objavljanju videoposnetkov vožnje na družbena omrežja? Vprašali smo strokovnjake.

"Vprašanje je, kakšna je družba, ki se ji zdi tako početje sprejemljivo in zanimivo"

Dr. Žan Lep, docent za socialno psihologijo z Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani: 

"Objavljanje takšnih in drugačnih vsebin, ki so v skladu zadnjimi trendi, je plastična ponazoritev procesov socialnega vplivanja ter oblikovanja in sledenja normam, torej prepričanjem o tem, kaj je prav in dobro. V zadnjem času je vse več viralnih trendov, torej trendov, ki se pojavijo tako rekoč od nikoder in se zelo hitro razširijo. Deloma lahko to pripišemo delovanju algoritmov, ki prikazujejo objave z veliko ogledi, kar ustvarjalcem vsebin prinese še več ogledov in posnemovalcev, ti pa so pokazatelji tega, kaj drugi ljudje zaznavajo kot dobro in zaželeno.

Psiholog dr. Žan Lep Foto: STA / Boštjan Podlogar

Ob tem imajo številni ljudje, sploh mladi, močno potrebo po tem, da sledijo zadnjim trendom. S tem, ko sledimo zadnjim trendom, od drugih ljudi prejmemo tudi različne oblike potrditev, med katere lahko štejemo oglede in všečke na družbenih omrežjih, in tako zadovoljujemo svoje psihološke potrebe po povezanosti z drugimi in sprejetosti. Zaradi pozitivnega odziva sledilcev ali prijateljev na spletu se ljudem tako zdi, da so del skupnosti, da so povezani z drugimi uporabniki spleta, ki jih zanimajo enake vsebine, potrditev od drugih oseb zvišuje njihovo samopodobo, poleg tega pa se da z objavami tudi zaslužiti ... Tako se ljudje pri, denimo, izbiri za objavo videoposnetka iz avtomobila zanašajo na družbeno soglasje o tem, da so te objave primerne in zanimive, pri čemer se lahko tistim, ki niso del trenda in skupine, ki trendu sledi (ne spremljajo družbenih omrežij, na primer), zdi ta vrsta objav zdi povsem nerazumljiva in celo neumna.

Po drugi strani pa lahko o tem fenomenu razmišljamo tudi z vidika zaznave tveganja. To je pri ljudeh seveda subjektivno, hkrati pa se nam zdijo naša vedenja vselej manj tvegana, tudi zato ker je neprijetno razmišljati o tem, da se nam lahko kaj slabega zgodi. Če torej video med vožnjo snemam jaz, se mi bo to zdelo manj nevarno, kot če video snemata moja žena ali hčerka, zato ni razloga, da tega ne bi počel. Tudi pri zaznavi tveganja se lahko zanašamo na socialno soglasje – če to počenjajo vsi, že ne more biti problematično in preveč nevarno, neskladje med zaznavo tveganja in vedenjem pa se lahko pojavi tudi zato, ker se ljudje odločijo, da bodo tveganje zanemarili, tudi če ga zaznavajo. Morda zato, ker v vedenju uživajo, morda zato, ker z njim dosegajo neki cilj, ki jim je trenutno pomembnejši (biti kul, zaslužiti denar, pridobiti pozitivne odzive drugih), morda pa tudi zato, ker se jim zdi tveganje, da jih bo kdo zalotil, zelo nizko. Trditi torej, da se ustvarjalci takšnih videoposnetkov ne zavedajo možnih posledic, je verjetno pretirano, vprašanje pa je, kakšna je družba, ki se ji zdi tako početje sprejemljivo in zanimivo."

"Preprosto povedano: gre za postavljanje"

"Ena od raziskav je pokazala, da je to vedenje povezano z osebnostnimi potezami, kot sta brezbrižnost in želja po ugajanju drugim, pa tudi z običajnimi razlogi za kršenje prometnih predpisov, kot je vožnja pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi," je fenomen za Siol.net komentirala psihiatrinja dr. Vesna Švab s Centra za duševno zdravje odraslih Logatec.

Specialistka psihiatrije dr. Vesna Švab Foto: STA

Pojasnila je, da so v raziskavi opazovali, da vozniki, ki se snemajo v avtomobilu ali mobilne oziroma pametne telefone uporabljajo na druge načine, na tak način potrjujejo svojo samovšečnost in lastno samozavest krepijo tako, da sebi in drugim dokazujejo, da so kljub uporabi telefona in snemanju spretni vozniki. 

"Če povemo preprosteje – gre za postavljanje," je bila neposredna Švabova. 

Dodala je, da so s takšnim ravnanjem povezane tudi določene osebnostne lastnosti posameznikov, kot so večja čustvenost posameznika, želja po doživetjih in površnost, pa tudi nižji poštenost in skromnost. 

Pri voznikih, ki med vožnjo uporabljajo pametni telefon in vožnjo celo snemajo, so po njenih besedah raziskovalci opazili tudi pomanjkanje osredotočenosti in neke vrste uporništvo proti družbenim normam. Pri takšnem početju sicer prednjačijo mlajši vozniki, ko so že sicer nekoliko bolj nagnjeni k neupoštevanju družbenih norm, je zaključila. 

"Problem ne bo rešen, dokler ne bo avtomobil čisto zares 'sam zgrabil za volan'"

Zakaj uporabniki še naprej snemajo za volanom, če pa so tveganja dobro znana, smo že pred sedmimi leti, ko smo na Siol.net prvič opozorili na omenjeno problematiko, vprašali tudi antropologa dr. Dana Podjeda, strokovnjaka za razmerje med človekom in tehnologijo iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Njegov komentar: 

"V dobi družbenih medijev smo očitno postali tako ošabni in obsedeni z lastno podobo, da smo za dober posnetek pripravljeni tvegati življenje – in to tako lastno kot tudi tuje. Vožnja zato postaja še bolj nevarna kot v preteklosti, ko so se vozniki po telefonih pretežno pogovarjali. Zdaj imajo tisti, ki snemajo cestišče, sopotnike in sebe, pozornosti še precej manj, saj z eno roko držijo telefon, s pogledom pa se obračajo vstran ali pa gledajo neposredno v objektiv kamere na telefonu, če naredijo selfi. Zdi se mi, da je takšnih primerov vse več, ker so družbena omrežja postala zelo vizualna.

Antropolog dr. Dan Podjed Foto: STA

Za odmevnost in kup všečkov nista več dovolj zanimiva beseda in fotografija, narediti je treba še privlačen posnetek in ga deliti z drugimi. Obsedenost z razkazovanjem sebe v najbolj neprimernih trenutkih, recimo med vožnjo, je posledica epidemije narcizma, ki se je po svetu razširila sočasno z razraščanjem družbenih omrežij. Tisti uporabniki omrežij, ki so pripravljeni razkriti več svoje zasebnosti ter se javno razgaliti v najbolj neumnih, nemogočih in atraktivnih situacijah, so nagrajeni z več komentarji, všečki in drugimi pokazatelji, da je bila objava videna. Ekstremno razkazovanje tako ni več odmik od normalnosti, temveč postaja nova normalnost.

Kako bi se lahko otresli kolektivne epidemije narcizma, utemeljene na tehnologijah, zaradi katerih se ljudje podajajo v nevarnost tudi na cesti? Morda nam bodo pomagale prav tehnologije. Prva možnost je, da operaterji in proizvajalci mobilnih telefonov preprečijo uporabo naprav med vožnjo. S senzorji premikanja v napravi je to tehnično povsem izvedljivo. Druga možnost je, da vožnjo prepustimo avtomobilu. To lahko že zdaj storimo v avtonomnih vozilih, ki jih bo kmalu vse več. Ko bo avto namesto nas 'zgrabil za volan', bomo imeli prosti obe roki in se bomo lahko med vožnjo po mili volji fotografirali ter delili svojo podobo z drugimi."

Opozarjali bodo na moteče dejavnike med vožnjo: "Potrebujemo obe roki in pogled na cesto"

Z agencije za varnost prometa so za Siol.net še sporočili, da že vrsto let izvajajo nacionalno preventivno akcijo Varno brez telefona. Lani so jo preoblikovali v novo, širšo preventivno akcijo z imenom Osredotoči se na cesto.

Akcija bo letos potekala od 3. do 10. februarja in od 6. do 12. oktobra, opozarjala pa bo na vse moteče dejavnike med vožnjo, kot so uporaba mobilnega telefona, spremljanje zaslonov, nastavitev multimedijskih naprav in asistenčnih sistemov, iskanje predmetov v vozilu, pogovor s potniki (prepir, evforija, čustveni pogovori), ukvarjanje z otroki in hišnimi ljubljenčki, uživanje hrane in pijače, čustveno stanje, utrujenost, poslušanje glasne glasbe in menjavanje radijskih postaj, urejanje oziroma ličenje med vožnjo in tudi temperature, neprimerne za notranjost vozila. 

Na agenciji za varnost prometa uporabo vseh motečih naprav, kot so mobilni telefoni ali slušalke, v prometu odsvetujejo tudi pešcem, ki nemalokrat zamišljeno in odsotno, s pogledom v zaslon stopijo na prehod ali kolesarsko stezo, ne da bi se prej prepričali, ali je to zanje varno, so sporočili za Siol.net. Foto: Shutterstock

"Naš namen je širšo javnost ozavestiti o tem, kako nevarni so zasloni in drugi motilci pozornosti oziroma vsa ravnanja, ki zmanjšujejo slušno in vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila. Po domače povedano, pri vožnji potrebujemo obe roki in pogled na cesto. Neosredotočenost vodi v slabši reakcijski čas voznika, počasnejše zaznavanje prometne signalizacije in odzivanje nanjo, daljši zavorni čas, zmanjšano zaznavanje okolice in prometa, večje tveganje pri odločitvah, kot je npr. zmanjšana varnostna razdalja, manjše prilagoditve razmeram na cesti in drugo," so za Siol.net še pojasnili pri agenciji za varnost prometa.

Siol.net s prispevki v tematskem sklopu Aktivno državljanstvo predstavlja poglobljene vsebine, tematike in procese, da lahko državljani sprejemajo informirane odločitve o svojem življenju in delovanju družbe, katere del so. Tako se krepi poznavanje demokratičnih procesov in demokracije nasploh. Brez kakovostnih, verodostojnih in preverjenih informacij, ki jih zagotavljajo mediji, kot je Siol.net, državljani težko soustvarjamo demokratično družbo.