Sobota, 22. 4. 2017, 15.22
7 let, 2 meseca
46. mednarodni dan Zemlje
Neverjetna dejstva o planetu, na katerem živimo #fotozgodba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,63
1
Ob lanskem 46. mednarodnem dnevu Zemlje smo preverili, koliko dreves raste na našem planetu, kakšne oblike je Zemlja v resnici, kako dolgo bi padali skozi luknjo skozi Zemljo in kje so najgloblje točke na Zemlji. Ob današnjem 47. prazniku našega planeta smo izbrskali še več dejstev, ki se zdijo prav neverjetna.
Koliko vode je na Zemlji?
Geološki zavod ZDA količino vse vode na Zemlji ocenjuje na približno 1.386 milijard kubičnih kilometrov (kocka vode s premerom en kilometer). V to številko so všteti vsi oceani, jezera, reke, led na polih in vsa zaloga podtalnice.
Tudi če ležimo v postelji, nikoli nismo zares pri miru. Pravzaprav letimo hitreje od vsake rakete.
Zemlja se okrog svoje osi zavrti v 24 urah, njen obseg pa znaša približno 40 tisoč kilometrov. To pomeni, da se površina planeta na ekvatorju glede na njegovo os premika s hitrostjo okrog 1.600 kilometrov na uro. Pri nas v Sloveniji je ta hitrost malce nižja, ker smo višje od ekvatorja.
Zemlja tudi kroži okrog Sonca, en obhod opravi v 365 dneh. Pri tem se premika s hitrostjo 30 kilometrov na sekundo oziroma več kot 107 tisoč kilometrov na uro. Vse Osončje medtem kroži okrog središča naše galaksije in se premika s hitrostjo okrog 220 kilometrov na sekundo oziroma blizu 800 tisoč kilometrov na uro.
Najaktivnejši vulkan na svetu je zelo blizu Slovenije
Italijanski ognjenik Stromboli, ki leži na istoimenskem otoku v Tirenskem morju ob zahodni obali Italije, zadnjih 2.000 let bruha praktično brez premora in je najaktivnejši vulkan na svetu. Zaradi pogostih izbruhov, zadnji večji se je zgodil leta 2009, se je ognjenika oprijel vzdevek "svetilnik Italije". Gora Stromboli je sicer visoka 924 metrov, na vrhu pa so trije aktivni ognjeniški kraterji.
Ljudje, ki se najbolj približajo najbolj osamljeni točki na Zemlji, so astronavti na Mednarodni vesoljski postaji
Najbolj osamljeno mesto na svetu je Točka Nemo sredi južnega Tihega oceana. Od najbližjega kopnega je oddaljena kar 2.688 kilometrov. Ljudje, ki se ji najbolj približajo, so astronavti na Mednarodni vesoljski postaji, ki občasno letijo približno 400 kilometrov nad njo. Točko Nemo so odkrili leta 1992, največ zaslug za to pa je imel hrvaško-kanadski znanstvenik Hrvoje Lukatela.
Britanska kraljica Elizabeta II. je največji posestnik na svetu
Čeprav je njena vloga danes bolj simbolična, je britanska kraljica Elizabeta II. še vedno zakoniti lastnik okrog šestine vsega kopnega na Zemlji. Kraljica je namreč vrhovna poveljnica Skupnosti narodov (Commonwealtha), to pa sestavlja 52 samostojnih držav, ki so bile nekdaj skoraj vse teritoriji britanskega kraljestva. V Skupnost narodov sta med drugim vključeni tudi velikanski Kanada in Avstralija.
Zemlja je edini planet v Osončju, na katerem lahko vidimo popoln sončni mrk
Razlog za to so edinstvene lastnosti Lune, ki je ravno dovolj blizu in dovolj velika, da omogoča opazovanje popolnih sončnih mrkov. Na drugih planetih to ni mogoče, Merkur in Venera lun nimata, Mars ima veliko premajhni, Jupiter tudi, Saturn ima sicer največjo luno v Osončju (Titan), a je zelo oddaljena od planeta, Uran in Neptun imata ogromno majhnih lun in samo eno zares veliko (Neptunov Triton), ki pa je vseeno premajhna. Plutonova luna Haron je sicer dovolj velika in ravno prav blizu, da bi morda omogočala nastanek popolnega sončnega mrka, a Pluton uradno ni več planet.
Za vsako zrno peska na Zemljinih plažah je v vidnem vesolju okrog več tisoč zvezd.
Znanstveniki na Havajih so ocenili, da je na vseh plažah na Zemlji približno 7.5 x 1018 zrnc peska oziroma mivke. To je toliko:
7.500.000.000.000.000.000 zrnc peska.
Število vseh zvezd v vseh galaksijah v vidnem vesolju (to je prostor, kamor še lahko vidimo z najboljšimi teleskopi) znanstveniki medtem ocenjujejo na od 1022 do 1024. To pomeni, da je za naključno zrno peska s katere koli plaže na Zemlji tam zunaj nekaj tisoč zvezd, okrog katerih morda krožijo Zemlji podobni planeti. Tale fotografija je sicer Hubblovo globoko polje, skoraj vsaka svetla packa na njej pa je galaksija s stotinami milijard zvezd.
Na Zemlji vsako minuto udari šest tisoč strel
Kraj, kjer nebo "strelja" najpogosteje, je v Venezueli, in sicer nad izlivom reke Catatumbo v jezero Maracaibo. Tam vsako leto naštejejo več kot 1,2 milijona udarcev strele.
Zgodovina Zemlje v 24 urah
Če bi morali vso zgodovino Zemlje od začetka njenega obstoja (pred približno 4,5 milijarde let) strniti v 24 ur, bi se prve preproste oblike življenja pojavile ob 4. uri zjutraj, prve rastline ob 22.24 zvečer, dinozavri bi izumrli ob 23.41 zvečer, človeška zgodovina pa bi se začela ob 23.58 in 43 sekund.
Oglejte si posnetek o Zemljinih 24 urah:
Za konec še dramatična fotografija Zemlje skozi Saturnove obroče:
12. aprila jo je z oddaljenosti 1,4 milijarde kilometrov posnelo vesoljsko raziskovalno plovilo Cassini.
1