Ponedeljek, 26. 10. 2020, 19.03
4 leta, 1 mesec
Novo odkritje: kako koronavirus "udari" po pljučih takoj po okužbi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,02
29
Očem prijazna uprizoritev sicer mikroskopskega tridimenzionalnega organskega modela človeških pljuč, ki so jih v petrijevki vzgojili znanstveniki.
Eno največjih pomanjkljivo odgovorjenih vprašanj o bolezni covid-19 je bilo, kaj natanko se dogaja v človeških pljučih takoj po okužbi z novim koronavirusom. Odgovor, ki bo morda pomagal tudi pri iskanju učinkovitega zdravila (ali zdravljenja) za covid-19, je zdaj uspelo najti dvema skupinama znanstvenikov. Ugotovili so, kako hitro napreduje okužba, kdaj začne odmirati tkivo in zakaj se prvi simptomi bolezni ne pojavijo takoj po okužbi.
S koronavirusom SARS-CoV-2 so okužili prava človeška pljuča, narejena v petrijevki
Različni ekipi virologov in genetikov sta v laboratorijih iz matičnih celic ustvarili prava človeška miniaturna pljuča. Pravzaprav je šlo za organski tridimenzionalni model alveolov oziroma pljučnih mešičkov, v katerih v pljučih med zrakom in krvjo poteka izmenjava kisika in ogljikovega dioksida.
Eno od raziskav so opravili znanstveniki s prestižne britanske univerze Cambridge in strokovnjaki južnokorejskega nacionalnega inštituta za zdravje, drugo pa znanstveniki s prav tako cenjene ameriške univerze Duke.
Znano je že, da koronavirus SARS-CoV-2 napada pljučne mešičke, jih poškoduje in s tem povzroča za ranljive skupine pacientov življenje ogrožajoča bolezenska stanja, kot sta pljučnica ali akutni respiratorni distresni sindrom oziroma ARDS.
Znanstveniki pa do zdaj niso natanko vedeli, kaj se dogaja v človeških pljučih takoj po okužbi z novim koronavirusom. Pravi delujoči model človeških pljučnih mešičkov so zato namenoma okužili z virusom SARS-CoV-2.
Znanstveniki so raziskavi objavili prejšnji teden, a umetna pljuča začeli gojiti že v začetku leta 2020, ko se je koronavirus šele širil iz Kitajske in jugovzhodne Azije. Vzorec SARS-CoV-2, s katerim so okužili svoja laboratorijska "mini pljuča", je ena od ekip znanstvenikov zato pridobila od državljana Južne Koreje, ki so mu okužbo z novim koronavirusom potrdili 26. januarja letos. Okužil se je na potovanju v Wuhan.
Koronavirus se je začel podvajati takoj in celice "mini pljuč" v celoti okužil v samo šestih urah. Približno toliko časa so celice tudi potrebovale za začetek izločanja beljakovine interferona, ki je namenjena opozarjanju drugih celic na prisotnost virusa. Imunski odziv celic, tako imenovano citokinsko nevihto, so znanstveniki zabeležili približno 48 ur pozneje.
60 ur oziroma pet dni po okužbi so se pljučni mešički začeli razkrajati, kar je pomenilo odmiranje celic in posledično poškodbe pljučnega tkiva.
Pogosto traja prav pet ali šest dni, da posamezniki, ki so se okužili s koronavirusom, zaznajo prve simptome bolezni covid-19.
Po vsem svetu je bilo do zdaj potrjenih že več kot 43 milijonov okužb z novim koronavirusom, zaradi posledic bolezni covid-19 pa je umrlo 1,16 milijona ljudi.
Znanstveniki sicer opozarjajo, da lahko, pa čeprav so spremembe v pljučnih celicah opazili že po manj kot treh dneh, do pojava prvih simptomov mine tudi deset dni.
Razlogov za to je več. Novi koronavirus lahko najprej okuži zgornji respiratorni trakt (nos, sinuse, žrelo) in do svojega želenega cilja, pljučnih mešičkov, potuje nekaj dni. Hitrost pojava simptomov je morda odvisna tudi od količine virusov, ki jo vnesemo v telo, saj se virusi množijo eksponentno.
Kaj to pomeni za prihodnost?
Tako temeljit vpogled v dogajanje v pljučnih celicah takoj po okužbi z novim koronavirusom ima ogromno prednosti, menijo avtorji ene od dveh študij, ki je nastala s sodelovanjem znanstvenikov britanske univerze Cambridge in južnokorejskega nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Njihova "mini pljuča" lahko med drugim odgovorijo na vprašanja, ali obstajajo genetske predispozicije, ki so bolj dovzetne za okužbo oziroma težji potek bolezni covid-19, in kako nalezljive bodo morebitne prihodnje mutacije virusa SARS-CoV-2, na primer.
A najpomembnejša prednost njihove raziskave, so poudarili, je omogočanje razvoja in preizkušanja novih metod zdravljenja bolezni covid-19.
Naslednji korak je jasen. Znanstveniki že načrtujejo odvzem vzorcev celic osebam iz najbolj ranljivih skupin, kot so starejši in pljučni bolniki, in ugotoviti, kako novi koronavirus vpliva na njihove pljučne mešičke in kaj je mogoče storiti za omejitev škode ter s tem za zagotovitev čim lažjega prebolevanja covid-19.
Preberite tudi:
29