Sloveniji gre na papirju odlično, a tveganje revščine se povečuje

V prejšnjih prispevkih iz niza Pet let razlike smo že zbrali podatke o makroekonomskem stanju Slovenije, o stanju in razvoju gospodarstva, o državnih subvencijah gospodarstvu in tudi rasti (povprečnih) plač v državi. Vendar je statistika eno, realnost pa včasih nekaj drugega.

Uradni podatki Statističnega urada Slovenije (Surs) o inflaciji od leta 2019 naprej kažejo, da so se cene življenjskih stroškov od konca leta 2019 do konca 2024 skupno dvignile za 21,3 odstotka, povprečna plača se je zvišala za nekaj več kot 36 odstotkov, minimalna plača celo za 40 odstotkov. Bruto domači proizvod na prebivalca se je v tem obdobju prav tako povečal za nekaj več kot 36 odstotkov. Kar pomeni, da bi morali biti realno na boljšem. Toda ...

Zakaj je tveganje revščine vse večje?

Kot je konec februarja objavil slovenski statistični urad (Surs), je bilo tveganju revščine v Sloveniji leta 2024 izpostavljenih okoli 276 tisoč ljudi, kar je 13,2 odstotka prebivalcev Slovenije. Dolgotrajnemu tveganju revščine celo 7,3 odstotka (približno 135 tisoč ljudi), tveganju socialne izključenosti pa 14,4 odstotka (približno 302 tisoč ljudi).

Ti deleži so večji kot leta 2023, in sicer se je stopnja tveganja revščine zvišala za 0,5 odstotne točke (ali 12 tisoč oseb), stopnja tveganja socialne izključenosti pa za 0,7 odstotne točke (15 tisoč oseb).

Zviševanje teh tveganj je tudi posledica dejstva, da se prag tveganja revščine ves čas dviguje in je konec leta 2024 znašal že 981 evrov na mesec za samsko osebo. Za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let) je prag znašal 2.060 evrov na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.472 evrov na mesec. A četudi se prag revščine ne bi dvignil, se tudi stopnja tveganja revščine ne bi spremenila, navajajo na Sursu.

"Neoliberalna paradigma ne deluje"

"To je jasen dokaz, da neoliberalna paradigma t. i. trickle-down ekonomike ne deluje. Kot vidimo, se bogastvo države, ki se kaže v zviševanju bruto domačega proizvoda, ne prelije do spodnjih slojev prebivalstva. Zato mora pomembnejšo vlogo pri redistribuciji odigrati država," je za Siol.net pojasnila profesorica Vesna Leskošek, ki se na ljubljanski fakulteti za socialno delo ukvarja s proučevanjem družbene neenakosti, revščine in socialne države.

"Ta vlada je sicer naredila zelo veliko, predvsem glede popravkov minimalne plače, usklajevanja denarnih pomoči z rastjo življenjskih stroškov. Ampak očitno še ne dovolj," je dodala profesorica.

Rast življenjskih stroškov

Kot je opozorila Leskošek, je to tudi posledica dejstva, da se stroški "infrastrukture" močno dražijo. Gre za osnovne storitve, brez katerih se danes praktično ne da več živeti – elektrika, voda, ogrevanje, tudi telekomunikacijske storitve.

Spodnji graf nam na drugi strani podrobneje prikazuje, kako so se v tem obdobju gibale cene osnovnih storitev (na letni ravni), če vzamemo cene iz leta 2019 kot izhodišče:

Za primerjavo smo na graf vključili tudi podatek o inflaciji, da lažje vidimo, kaj se je dražilo bolj, kaj pa manj od splošne rasti cen življenjskih potrebščin v državi. In kot lahko vidimo, se je izjemno podražila predvsem toplotna energija – za kar 65 odstotkov. Plin je bil leta 2023 dražji že za 55 odstotkov, lani pa so se cene vendarle nekoliko umirile in so glede na leto 2019 višje za nekaj več kot 36 odstotkov.

Močno so se podražile tudi najemnine, in sicer za več kot 46 odstotkov. Tudi voda in komunalne storitve se vztrajno dražijo (povprečno za od pet do šest odstotkov na leto).

Električna energija se je po drugi strani v zadnjih petih letih realno podražila za "zgolj" nekaj več kot 13 odstotkov, pa čeprav je bila to ena glavnih tem v zadnjih mesecih zaradi spremenjenega načina obračunavanja omrežnin.  

Več od inflacije se je dražilo tudi dizelsko gorivo (+24,7 odstotka), medtem ko se je bencin dražil manj (+15,2 odstotka).

Medtem pa je npr. za nekaj več kot štiri odstotke postala cenejša mobilna telefonija. Tudi paketne telekomunikacijske storitve so blizu izhodišča.

Podobno po vsej Evropi

Profesorica dr. Vesna Leskošek Foto: STA , Podobno se je sicer dogajalo tudi drugod po Evropski uniji, je opozorila Leskošek. Energetska kriza in draginja sta bili predvsem posledica ruskega napada na Ukrajino februarja 2022, zaradi česar se je potem Evropa odrekla ruskim energentom, še posebej zahtevno pa je bilo to tudi zaradi tega, ker se je tedaj ravno končevala pandemija covida-19, po kateri je svetovno gospodarstvo še vedno okrevalo.

Največja stopnja tveganja revščine v Sloveniji velja predvsem za starejše od 60 let; več kot petina jih je ogroženih. Žensk celo več kot četrtina.

"Ena sama pokojnina je lahko velik izziv za preživetje, saj je treba stroške bivanja plačati ne glede na to, ali v stanovanju živi eden ali več ljudi. Tveganje je zelo visoko tudi v enostarševskih gospodinjstvih, medtem ko je preživetje zelo zahtevno tudi za družino z več otroki, če sta starša na minimalni plači ali tam blizu," je še opozorila profesorica Leskošek. 

Odgovor države na draginjo, zlasti energetsko

Vlada je sicer zaradi naraščajoče inflacije in predvsem draginje zaradi zviševanja cen energentov pripravila paket ukrepov za blaženje posledic za gospodinjstva in gospodarstvo. V ta namen je bil že septembra 2022 sprejet zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, decembra istega leta pa tudi poseben zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (ZNPOVCE).

Zadnji je določil začasne ukrepe za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo, za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije, ukrepe kontrole cen energije in energentov, prispevke in porabo presežnih prihodkov ter druge ukrepe posredovanja pri visokih cenah energije, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

Uvedena je bila regulacija cen elektrike za gospodinjstva, ki je bila v veljavi do konca letošnjega februarja in je določala najvišje dovoljene tarifne postavke cene elektrike za 90 odstotkov porabe. Podobno je bila uvedena regulacija cen zemeljskega plina in določena najvišja dovoljena zgornja meja, da bi se zagotovilo stabilne cene med kurilno sezono.

Vse to tudi ni bilo "zastonj". Kot smo že podrobneje obdelali v temi subvencioniranja slovenskih podjetij, je bilo v okviru interventnega zakona ZNPOVCE dobaviteljem električne energije v letih 2023 in 2024 izplačanih več kot 240 milijonov evrov nadomestil. Poseben ukrep je vključeval "ukrep z učinkom nadomestila", s katerim so povezane proizvodne družbe (elektrarne) zagotavljale energijo po regulirani ceni. Skupna poraba za ta ukrep je znašala okoli 300 milijonov evrov. Dodatno je bil iz proračuna zagotovljen tudi prenos sredstev, ki so ga bili deležni vsi odjemalci. Za pokrivanje višje cene izgub v omrežju je bilo leta 2023 porabljenih 140 milijonov evrov, so pojasnili na MOPE.

Spodbude prebivalstvu se povečujejo

Država je poleg tega povečevala tudi spodbude prebivalstvu – od otroških dodatkov do starševskih nadomestil in varstvenih dodatkov. Na drugi strani se na primer skupni zneski denarne socialne pomoči zmanjšujejo, kar lepo pokaže naslednji graf:

Vmes je leta 2023 krepko poskočil znesek za izredne denarne socialne pomoči, kar pa je predvsem posledica katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo avgusta tistega leta.

Brezposelnost se znižuje, tudi vsota za nadomestila

Zdravje gospodarstva kažejo tudi podatki o stanju na trgu delovne sile, kar smo podrobneje obdelali prejšnji teden v posebnem prispevku. Povprečno število registriranih brezposelnih oseb na mesec se je glede na 2019 (po porastu v letu 2020 zaradi pandemije covida-19) znižalo za skoraj 38 odstotkov, podobno pa se dogaja tudi s povprečnim številom prejemnikov nadomestila na mesec in tudi s skupnim zneskom denarnih nadomestil, ki jih je v letu 2024 izplačal zavod za zaposlovanje. Število povprečnih prejemnikov nadomestila za brezposelnost na mesec je glede na leto 2019 padlo za 27 odstotkov, skupna vsota izplačanih nadomestil (bruto II) pa za skoraj 12 odstotkov. To lepo pokaže tudi naslednji graf: 

Na drugi strani se je povprečna individualna višina bruto izplačanega denarnega nadomestila povišala za nekaj manj kot 20 odstotkov. Če je ta povprečni znesek leta 2019 znašal 709,35 evra, je lani znašal 849,40 evra na mesec. Najnižji znesek je določen pri 530,19 evra, najvišji mogoči znesek pa je omejen na 892,50 evra. Bruto.

Spomnimo, da je prag tveganja revščine konec leta 2024 za samsko osebo znašal že 981 evrov na mesec. Za primerjavo dodajmo še višino minimalne in povprečne plače – konec lanskega leta je bila minimalna plača določena pri 1.253,90 evra bruto, povprečna plača pa je bila 2.394,92 evra bruto.

Z aprilom bodo sicer prejemniki nadomestila za brezposelnost na račune prejeli nekoliko drugačne zneske. Obračunan bo namreč višji znesek obveznega zdravstvenega prispevka, hkrati pa bo prišlo do 1,9-odstotne uskladitve nadomestila. Ta uskladitev izhaja iz sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih, ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom.

V višino denarnih nadomestil pa naj bi še bolj drastično posegla novela zakona o urejanju trga dela. Spremembe se pripravljajo že nekaj časa.

Kaj vse ta novela vključuje, uradno ni znano, glede na delovno gradivo, ki ga je že pred časom pridobila STA, bi se ohranilo določbo, da se denarno nadomestilo prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih v višini 60 odstotkov od osnove ter po izteku tega obdobja v višini 50 odstotkov od osnove.

Poleg tega bi novela tako zgornjo kot spodnjo mejo nadomestila vezala na razmerje do minimalne plače. Predlagan je bil dvig najnižjega denarnega nadomestila na 60 odstotkov bruto minimalne plače in dvig najvišjega zneska na raven bruto minimalne plače.

Bolniške v nebo

Število prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost je precej nizko, tudi zaradi rekordno nizke stopnje brezposelnosti v državi. Po drugi strani pa se očitno povečuje število bolniških odsotnosti. Vsota, ki jo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nameni za bolniška nadomestila, se je od leta 2019 do 2024 skoraj podvojila; konec leta je bilo za bolniške namenjenih že skoraj 640 milijonov evrov:

Glede na letno poročilo ZZZS so v letu 2024 zabeležili skoraj dva milijona primerov zadržanosti od dela, najpogosteje zaradi bolezni in nege. Izgubljenih je bilo skupaj za 16,8 milijona delovnih dni (dva odstotka več kot 2023), od tega jih je šlo za 9,5 milijona v breme ZZZS.

Skupno je bilo tako lani izgubljenih 6,7 odstotka delovnih dni (v letu 2023 jih je bilo za 6,6 odstotka), od tega je šlo v breme delodajalcev 2,9 odstotka (2,6 odstotka v letu 2023), v breme ZZZS pa 3,8 odstotka (štiri odstotke v letu 2023). Nad enim letom trajanja je bilo v bolniškem staležu 9.529 oseb (8.832 v letu 2023), kaže letno poročilo ZZZS.

Čeprav je bilo torej v letu 2024 izgubljenih "le" za dva odstotka več delovnih dni glede na leto 2023, pa se je skupna vsota za bolniška nadomestila povišala za 5,2 odstotka (s 606,9 milijona evrov na 638,8).

To je seveda tudi posledica višjih plač – nadomestilo je namreč vezano na povprečno mesečno plačo zavarovanca, izplačilo pa je odvisno od razloga za odsotnost in se giblje od 70 do 100 odstotkov osnove. (Več o tem si lahko pogledate na strani ZZZS.) Poleg tega se proračun ZZZS "napaja" predvsem iz premij obveznega zdravstvenega zavarovanja. Je pa res, da se povečuje tudi vsakoletni prispevek iz državnega proračuna (leta 2023 so bili celotni prihodki ZZZS 4,3 milijarde evrov, od tega 284 milijonov evrov iz državne blagajne).

"Brezdelneži in družbeni paraziti"

Država sicer pomaga tudi na drugih področjih (npr. subvencije vrtcev, subvencije upravičencem za neprofitna stanovanja za tržni najem ipd.) A kljub vsem tovrstnim socialnim transferjem se število ljudi pod pragom za tveganje revščine povečuje. In to ne glede na to, kakšne "barve" je vlada, ki vodi Slovenijo. Spomnimo – leta 2019 je Slovenijo vodila levosredinska vlada pod vodstvom Marjana Šarca, nato je leta 2020 ob začetku pandemije covida-19 krmilo prevzela desna vlada pod vodstvom Janeza Janše, po volitvah pred skoraj natanko tremi leti, leta 2022, pa je mandat dobila levosredinska vlada pod vodstvom Roberta Goloba.

Kaj pa lahko potegnemo iz naštetega? Ali "ta leva vlada zgolj podpira brezdelneže in družbene parazite, gospodarstvo pa duši z novimi in novimi davki", kot lahko pogosto slišimo iz opozicije na desni? Se res bolj izplača biti "na socialni" kot pa delati? Ali pa je morda obratno – da ima ta vlada še premalo posluha za ljudi na dnu, pod oziroma okoli praga revščine, kjer je – spomnimo – več kot četrt milijona prebivalcev Slovenije? Medtem pa se "podjetniki mastijo z visokimi dobički"?

Profesorica Leskošek opozarja, da zadeve nikakor niso črno-bele. Kot že omenjeno, je težava v tem, da četudi človek dela, a je na minimalni plači, je tveganje revščine visoko. Še posebej je to težko pri družinah z več otroki. Ljudje na "minimalcu" so običajno slabše izobraženi in z manj možnostmi na trgu delu. So v službah, ki so slabo plačane, perspektive so slabe, pogosto je njihovo delo sezonsko (prekarno) in živijo dobesedno "iz rok v usta". In ljudje, ki so na dnu, tudi ne morejo imeti nobenih prihrankov, od katerih bi lahko živeli, ko ostanejo brez službe, pojasnjuje Leskošek.

"Če država nosi posledice trga, naj ima tudi vpliv"

Na drugi strani je seveda jasno, da to ni "problem" podjetij, saj je njihov osnovni interes ustvarjanje dobička. Le redka podjetja sama skrbijo za bolj uravnoteženo redistribucijo dohodkov.

"Zato mora za to poskrbeti država, saj tudi nosi posledice tržnega kapitalizma. Ne more namreč pustiti, da ljudje umirajo od lakote. Zato bi tudi morala imeti več besede pri določanju pogojev na trgu," poudarja profesorica Leskošek.

Država se sicer tej vlogi po njenih ocenah vse bolj odpoveduje in izgublja nadzor, zlasti zaradi pritiskov kapitala. Kot primer je izpostavila spremenjen način obračunavanja omrežnine pri oskrbi z elektriko, ki ga je določila neodvisna agencija in vlada nima več neposrednega vpliva na to. Sistem je zelo zapleten, težko mu je slediti in se mu prilagajati, da bi lahko plačevali manj. "To pa na drugi strani koristi tistim, ki kujejo dobičke na elektriki," je pojasnila profesorica, ki pogreša predvsem več solidarnosti v družbi.

Ta je sicer v Sloveniji na visoki ravni predvsem ob naravnih katastrofah, kakršne so bile na primer poplave avgusta 2023. Mobilizirala se je celotna družba, je spomnila Leskošek. Vendar pa je bilo to relativno kratkotrajno in brez sistemskega pristopa države (torej redistribucije) bi bili oškodovani ljudje bistveno na slabšem.

Kljub povečevanju tveganja revščine še vedno visoko v EU

Vendarle je treba stanje v Sloveniji postaviti tudi v ustrezen kontekst, zlasti v okviru Evropske unije. Stopnja tveganja revščine je v Sloveniji glede na podatke Eurostata pomembno nižja od povprečja EU27 (16,2 odstotka v letu 2023) in na sedmem mestu med članicami EU:

Na graf so za ustrezno primerjavo dodane tudi Norveška, Švica in Srbija, ki niso članice EU. Za nekatere države so podatki tudi še za leto 2023. 

Tveganje je najnižje na Češkem (9,5 odstotka), sledijo Belgija, Norveška in Danska. Slovenija je med Finsko (12,6 odstotka) in Poljsko (13,3 odstotka). Kot lahko vidimo, je stopnja tveganja revščine precej nižja od vseh naših štirih sosed, pa tudi npr. od Švice, s katero se radi primerjamo. 

Prav tako je stopnja tveganja revščine precej visoka med baltskimi državami, ki jih prav tako mnogi dajejo za zgled. Za primerjavo – stopnja tveganja revščine je bila v Turčiji 22,1-odstotna; le za 0,1 odstotne točke višja od Latvije.

To je po besedah profesorice Leskošek dokaz, da Sloveniji res ne gre slabo. Tudi v primerjavi s preostalim svetom. "Pa vendar – ne smemo pozabiti na tiste, ki jim gre res slabo," je sklenila pogovor za Siol.net.

Novice Gre Sloveniji danes bolje kot pred epidemijo?

Novice V kakšni kondiciji so slovenska podjetja?

Novice Tako izdatno država subvencionira slovenska podjetja

Novice Se je tudi vam plača povečala za tretjino v zadnjih petih letih?