Matic Tomšič

Torek,
26. 2. 2013,
14.40

Osveženo pred

5 mesecev, 3 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

računalnik vtisi ocenili smo iMac

Torek, 26. 2. 2013, 14.40

5 mesecev, 3 tedne

Ocenili smo: Apple iMac 21,5"

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Apple je v rekordnem razvojnem obdobju starega iMaca vzel narazen, zamenjal komponente in ga sestavil nazaj skupaj. Očitno se je med procesom izgubilo nekaj vijakov, saj je novinec precej shujšan.

Že uvodoma je treba reči, da novi iMac na računalniški mizi (oziroma katerikoli drugi) stoji zelo pompozno in je videti imenitno. Gre namreč za vrhunski oblikovalski dosežek in prav neverjetno je, kako zelo tanek je iz praktično vseh strani – le pozoren pogled iz profila razkrije, da je za zaslonom malce obilnejši, kot se zdi sprva. Ohišje na najtanjši točki meri le pet milimetrov – kar 80 odstotkov manj od predhodnika. Primerjava volumna sicer razkrije, da je novi iMac od svojega očeta kot celota manjši za približno 40 odstotkov, podobna pa je tudi razlika v teži – 9,3 proti 5,7 kilogramom.

21,5-palčni prikazovalnik ostaja enak kot prej, se pravi matrika IPS z najvišjo ločljivostjo 1920 x 1080 pik, a je razlika v kakovosti slike sploh v svetlih prostorih očitna – dvomilimetrske ožine med povrhnjico, se pravi steklom, in zaslonom namreč ni več, s čimer je odsev svetlobe z LCD-ja spodaj in stekla zgoraj skoraj popolnoma eliminiran. Dodatno za to poskrbi izredno tanka plast protiodsevne prevleke.

O kakovosti prikazanega sicer le najboljše – zaradi popolne odsotnosti kakršnihkoli odsevov, ki se sicer pojavijo šele, ko je zaslon nagnjen za 45 ali več stopinj, so sploh celozaslonske slike videti fenomenalno. Kontrast je odličen, ob najvišji svetlosti pa oči kar bolijo – nadvse navdušen sem bil namreč že nad sijanjem privzete ravni, pa sem pozneje ugotovil, da je svetlost nastavljena zgolj na 40 odstotkov …

Doplačaj! Vsem novim modelom iMaca, tistim z 21,5- in tistim s 27-palčnim zaslonom, je skupnih nekaj privzetih strojnih prvin. Prav vsi imajo v svojih nedrjih štirijedrni Intelov procesor Core i5 (srce testiranega računalnika je brnelo pri frekvenci 2,7 gigaherca; Apple je sicer s prenovljenimi iMaci napravil tudi preskok na Ivy Bridge, tretjo generacijo Intelovih procesorjev Core iX), osem gigabajtov pomnilnika DDR3 (s frekvenco 1600 megahercev, kar je lep korak naprej glede na prejšnjo generacijo iMacov) in trdi disk s prostornino enega terabajta (pri manjšem modelu se ta v minuti obrne 5400-krat, pri večjem 7200-krat).

Za običajna opravila je Core i5 v testiranem modelu iMaca dovolj uren, je pa res, da morebiten boljši performans s svojo počasnostjo zavira trdi disk. Za doplačilo je sicer mogoča vgradnja diskovnega pogona Fusion Drive, ki je skupek magnetnika in diska SSD – prvi je namenjen skladiščenju podatkov, drugi pa hitremu zagonu operacijskega sistema in aplikacij, ki jih nanj naložimo. Ker je razlika med uporabo računalnikov z in brez pogona SSD resnično opazna, je, če na nakup iMaca gledate kot na nekajletno investicijo, ki bo zlorabljena praktično vsak dan, Fusion Drive s 128-gigabajtim SSD-jem in enim oziroma tremi terabajti shranjevalnega prostora precej smotrna izbira.

Poleg diska je mogoče nadgraditi tudi procesor (Core i7, 3,1 GHz), količino delovnega pomnilnika (na 16 in 32 gigabajtov – RAM-a lastniki manjšega iMaca sicer ne morejo menjati oziroma dodajati sami, temveč je za to opravilo pristojen uraden Applov servis, ki dodatne komponente tudi mastno zaračuna) in grafično kartico.

Zvok in periferija V enormni škatli računalniku družbo delata minitipkovnica brez numeričnega dela in pametna miška Magic Mouse – z iMacom se obe povežeta prek standarda Bluetooth 4.0. Če vam Applovi brezžični orodji za komuniciranje z računalnikom nista pogodu, lahko svoji klasični priključite v dva izmed štirih priključkov USB 3.0, ki jih najdete v klasičnem pasu odprtin na zadnji strani iMaca.

Novost je podvojeno število priključkov Thunderbolt (prejšnja generacija je namreč imela zgolj enega), zbirko rež pa dopolnjujejo gigabitni priključek ethernet, reža za pomnilniške kartice SDXC in luknja za 3,5 milimetrski avdiopriključek. Iz neznanega razloga manjka FireWire 800, odsoten pa je tudi optični pogon, ki je najbrž žrtev rezanja centimetrov in kilogramov.

iMac poje tako zelo lepo, da je nakup dodatnih zvočnikov zdaj le še možnost, ne pa tudi nujnost. Vgrajeni zvočniki namreč izredno dobro simulirajo učinek večdimenzionalnega zvoka, kakovost slišanega pa se ne izgubi niti v večjem prostoru. Dvojni mikrofon pomeni še bolj čisto zvočno sliko, a najbrž ni uporaben za kakršnokoli resno snemanje, temveč predvsem za aplikacije, kot sta Facetime in Dictation.

Kako se obnese kot … no, kot računalnik? Novi iMac je na voljo le z najnovejšim operacijskim sistemom OS X, različico Mountain Lion 10.8. S konvencionalnim diskom priprava na polno funkcionalnost traja slabo minuto, s pogonom Fusion Drive približno trikrat manj.

Zaradi nove generacije procesorjev Core je iMac precej hitrejši od svojih predhodnikov – Cinebench, aplikacija za testiranje hitrosti procesorja pod maksimalno obremenitvijo, pravi, da je novinec s prej omenjenim Core i5 od starejšega modela z enakim procesorjem prejšnje generacije hitrejši za več kot 50 odstotkov.

iMac je zaradi superiornega eno- in večjedrnega performansa procesorja, hitrega pomnilnika in odličnega zaslona prvovrstna izbira za grafične oblikovalce, ki si v Photoshopu in Flashu ne želijo zatikanj. Če bi bil prisiljen izpostaviti relativno šibko strojno točko iMaca 21,5" (poleg diska), bi bila to morda privzeta grafična kartica. GeForce GT640M nikakor ni presežek, a je vendarle dovolj zmogljiva za poganjanje malce manj zahtevnih iger – preizkušeno s Spore in Lego Lord of the Rings. Drag, ampak pravzaprav edinstven Konkurenca se iMacu trudi parirati – z desne ga napada Dell XPS One Touch, z leve IdeaCentre A720, a zmagovalec je najbrž znan že vnaprej. Apple se namreč znova ni zadovoljil s kompromisom med zmogljivostjo in videzom, temveč je skoraj do maksimuma potisnil kar oba. Nekaj žrtev je sicer bilo – o optičnem pogonu in priključku FireWire ne duha ne sluha, v najmanj dragem modelu pa je črna ovca zagotovo trdi disk. Ko je vpleteno odgriznjeno jabolko, o poceni računalniku seveda nima smisla govoriti – testirani model Apple evropskim potrošnikom ponuja za 1400 evrov, če pa želite i7, Fusion Drive oziroma kar večji zaslon, pa bo treba mošnjiček razpreti še precej bolj.

Splošna ocena: 9-10

Legenda ocen

1 – Raje umrem, kot da me kdo vidi s tem. 2 – Vzamem le, če bi mi rešil življenje. 3 – Če mi ga podarijo, ga morda vzamem. 4 – Še veliko mu manjka. 5 – Za silo bi bilo. 6 – Še kar. 7 – Na pravi poti. 8 – Dober izbor. 9 – Odlična naprava. 10 – Brez njega mi živeti ni.

Tehnične karakteristike iMaca 21,5": Zaslon: 21,5", (1920 x 1080) IPS matrika Procesor: Intel Core i5 (2,7 GHz, 6 MB L3, Ivy Bridge) Grafična kartica: nVidia GeForce GT640M, 512MB RAM Delovni pomnilnik: 8GB 1600MHz DDR3 Trdi disk: 1 TB, 5400 obr/min Optični pogon: / Povezljivost: ThunderBolt 2x , USB 3.0 4x, Bluetooth, Wi-Fi, ethernet 10/100/1000 megabitov na sekundo Mere: 45 x 52,8 x 17,5 cm Teža: 5,68 kg