Ocenili smo: Final Fantasy XIII-2

Fantazija, ki se nikoli ne neha Final Fantasy velja za eno najstarejših imen v igričarski industriji, saj je na plano pokukala že pred več kot dvema desetletjema, natančneje leta 1987. Takrat si je njen oče Hironobu Sakaguči zadal ultimat, da bo ustvaril epsko fantazijsko pustolovščino, katere usoda bo odločala tudi o usodi njega samega. Če bi igra na tržišču pogorela, je namreč nameraval zapustiti igričarsko srenjo in se nadalje posvetiti študiju in preganjanju študentk. Od tod igri tudi pomenljivo ime, ki danes, petindvajset let pozneje, ko "poslednja fantazija" zajema že več kot dvajset naslovov (serija je zašla tudi v druge zvrsti), izpade kar malce ironično. Iz povedanega seveda lahko sklepate, da je prvi del sage takrat požel huronski uspeh in s tem botroval nastanku ene najuspešnejših franšiz med videoigrami, krepko pa je pripomogel tudi pri zagonu žanra, ki ga poznamo pod imenom igranje domišljijskih vlog ali kratko RPG oziroma FRP. Hironobu je kakopak ostal pri podjetju Square Enix (takrat le Square) in odtlej blagoslovil praktično vse nadaljnje dele.

Med leti so se v seriji začrtale določene smernice in značilnosti, med drugim določena stopnja revolucionarnosti, večplastni liki ter v vsakem delu samosvoja zgodba. Šele pozneje so določeni deli dobili svoja neposredna nadaljevanja in eden takšnih je tudi pričujoči Final Fantasy XIII-2. Ta se namreč začne natanko tam, kjer se je originalna trinajstica končala.

Predznanje je zaželeno, ni pa potrebno Kdor je prvi del preigral, najbrž še pomni, kako je punčara po imenu Lightning reševala svoj svet Cocoon, kljubovala bogovom in bila na koncu srečno združena s svojo sestro Serah, ki je bila dotlej ujetnica v kristalni ječi. Ker o Lightning že v prvem delu izveste vse, je edino smiselno, da se v novo dogodivščino podate v čeveljcih Serah.

Ta se po krajšem uvodniku, v katerem v vlogi junakinje prvega dela prekrižate sablje s karizmatičnim zlobcem Caiusom, nič hudega sluteča prebudi v čudovito sončno jutro, kjer pa kaj kmalu ugotovi, da stvari ne stojijo tako, kot bi morale. Njena starejša sestra je namreč izginila neznano kam, sovaščani pa so vsi po vrsti prepričani, da jo je vzela končna bitka enice. Serah je edina, ki se spominja resnice in srečnega snidenja.

Časovni stroj je pripravljen Kot da celotno dogajanje ni že dovolj nenavadno, pa z neba, skupaj z meteoritu podobno rečjo, trešči še mladenič Noel Kreiss, ki trdi, da prihaja iz oddaljene prihodnosti, ko človeštvu grozi izumrtje, in da je meteorit v resnici nekakšen časovni stroj oziroma vrata v čas. Serah pojasni, da je na svojem potovanju skozi čas srečal njeno izgubljeno sestrico, ki se nahaja v kraljestvu zunaj prostora in časa, Valhalli, koder bije večni boj z negativcem Caiusom, ki se med igro izkaže za mnogo bolj kompleksno osebnost, kot je to v navadi za dežurne antijunake.

Tu se vaša pustolovščina začne. Serah in Noel se odpravita na nepozabno popotovanje s skupnim ciljem, da tokove časa postavita nazaj na svoje tirnice in popravita zgodovino. Z iskanjem "artefaktov" odklepate po svetu posejana časovna vrata in vstopate v t. i. Historio Crux, nekakšen časovni predor, ki vam služi tudi kot zemljevid. Tako vedno znova in znova odklepate nove lokacije, ki jih lahko obiskujete, kakor vam srce poželi. S tem je odpravljen tudi največji minus predhodnice, ki jo je zaznamovala klavstrofobična premočrtnost.

Zbirajte pošastke Da vam na poti ne bi bilo dolgčas, vas praktično na vsakem koraku naskakujejo takšni in drugačni monstrumi. Kot je za Final Fantasyje to v navadi, je boj potezen, se pa tokrat med vojskovanjem čas ne ustavlja, tako da morate biti pri izbiri ukazov kar urni.

V boju uporabljate t. i. paradigme oziroma postavitve vaših likov, ki so sestavljene iz različnih kombinacij udarcev in obramb. Nekatere so ofenzivne, druge se osredotočajo na uporabo magije, spet tretje prisegajo na defenzivo. Vaš cilj je čim bolj efektivno preklapljanje med njimi med borbo in izbira primerne strategije za vsakega nasprotnika posebej. Nikar se ne ustrašite, če vse skupaj zveni malce zapleteno, saj boste sistem tudi začetniki obvladali že v nekaj minutah. Tu tiči tudi eden glavnih očitkov igri, saj bojevanje kmalu postane preprosto prelahko.

Ljubitelji serije bodo pogrešali še t. i. summone, priklice mogočnih mitoloških bitij, ki so ponavadi na bojnem polju povzročili pravo opustošenje. Priklic mogočnih beštij je v novem delu zamenjalo "pokemonovsko" zbiranje pošasti. Vaši nasprotniki po koncu spopadov mnogokrat za sabo pustijo kristale, ki v vaš inventar dodajo žverce, ki jih lahko nato uporabite v nadaljnjih borbah. Širjenje svoje kolekcije pošastkov zna biti sila zasvojljivo, saj so si med seboj precej različne in jih je pravi užitek testirati na bojišču.

Bodite "emo" Final Fantasy XIII-2 je nedvomno igra, ki ne bo všeč vsakomur. Če prisegate na "vzhodnjaške" frpje in vihate nos nad animeji, mango in androgenimi "emoti", potem vas bo najbrž odvrnila že v startu in se je sploh ne boste lotili.

Če pa ste se že malce prenajedli srednjeveških vitezov in coprnikov, pa le dajte priložnost poslednji fantaziji. Žal vam ne bo, saj boste priča veličastni čustveni pesnitvi v barvitem in raznolikem svetu, navdušeni pa boste tudi veterani, ki zgodovino Final Fantasyja posedujete v mezincu leve roke.

Ocena: 86

Igrala: PlayStation 3, Xbox 360 Zvrst: igranje domišljijskih vlog (JRPG) Razvijalec: Square Enix Založnik: Square Enix

Lestvica ocen

1-10 - Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11-20 - Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21-30 - Igram, ker sem mazohist. 31-40 - Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41-50 - Igre bi se lotil samo v službenem času. 51-60 - Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61-70 - Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival. 71-80 - Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81-90 - Odlična igra z elementi klasike. 91-100 - Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.