Nedelja, 26. 6. 2016, 15.09
7 let, 2 meseca
"Potem pa naženimo Teslo iz EU, če menite tako!"
Tako je glas povzdignil eden od udeležencev burne razprave o trenutno eni najbolj vročih tem na področju telekomunikacij v EU, zero-ratingu (ali ničelni tarifi) in njegovi vlogi pri vprašanju nevtralnosti interneta. A kaj ima s tem Tesla?
Kaj je zero-rating?
Zero-rating oziroma ničelna tarifa ponudnikom telekomunikacijskih in mobilnih storitev omogoča, da določene vsebine uporabnikom svojih storitev ponujajo zunaj omejitev njihovih naročniških paketov.
To v praksi pomeni, da lahko Janez, ki ima naročnino sklenjeno pri telekomunikacijskem ponudniku A, ta pod določenimi pogoji ponuja zero-rating, vsebine X v aplikaciji ali na spletni strani A gleda v nedogled, pa ne bo porabil niti megabajta od kvote mobilnih podatkov, ki jo ima zakupljeno vsak mesec. To pomeni tudi, da lahko Janez do vsebin X dostopa tudi, če nima naročnine za prenos mobilnih podatkov.
Micka, ki pa je zvesta telekomunikacijskemu operaterju B, ta zero-ratinga za vsebine X ne ponuja, pa bo vsak ogled videoposnetka ali poslušanje pesmi zamenjala z nekaj megabajti (ali gigabajti) iz svoje mesečne količine zakupljenih mobilnih podatkov.
Kaj o ničelni tarifi menijo nekateri vodilni evropski in slovenski strokovnjaki s področja informacijskih tehnologij?
Govorci na delavnici o nevtralnosti interneta in zero-ratingu, ki jo je organizirala Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). Od leve proti desni sedijo: John Strand (Strand Consult), Roslyn Layton (Univerza v Aalborgu), Peter Eberl (Evropska komisija), Frode Sorensen (norveški regulatorni organ za telekomunikacije), Marko Anžič (predsednik Sekcije operaterjev elektronskih komunikacij pri GZS), Thomas Lohninger (evropska organizacija za zaščito digitalnih pravic EDRi), Jan Žorž (Internet Society) in Domen Savič (Državljan D). Manjkata direktor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Akos Franc Dolenc in predstavnica proizvajalca telekomunikacijske opreme Cisco Cate Nymann. Sodelujoči v razpravi so se razdelili na dva tabora, podpornike in nasprotnike ničelne tarife.
Vse, kar morate vedeti o načelu nevtralnosti interneta
Zero-rating – argumenti ZA
Pokažite mi znanstveni dokaz, da zero-rating škodi inovaciji
"Trenutno ni akademske raziskave, ki bi potrdila, da je zero-rating poslovna praksa, ki zavira napredek in inovacije ter ustvarja monopole," zero-rating podpira Roslyn Layton, strokovnjakinja za nevtralnost interneta in informacijsko tehnologijo z univerze v Aalborgu na Danskem.
Roslyn Layton "Obstajajo pa dokazi, da ohlapnejša pravila, v tem primeru tudi glede ničelne tarife, spodbujajo inovacijo," je lastno raziskavo, ki primerja rast inovativnosti na področju spletnih in mobilnih aplikacij na Danskem in Nizozemskem, predstavila Laytonova.
Nizozemska je namreč znana po tem, da ima ob Sloveniji najstrožja pravila na področju nevtralnosti interneta v EU in prepoveduje zero-rating. Na Danskem so pravila veliko ohlapnejša.
Laytonova je pojasnila, da je po uzakonitvi strogega zakona o nevtralnosti interneta leta 2012 inovativnost na Nizozemskem padla. Prikazala jo je na podlagi priljubljenosti mobilnih aplikacij, ki nastajajo na Nizozemskem. Po letu 2012 so se začele uvrščati nižje in razvijalcem ter založnikom prinašati manj prihodkov. Kot je dodala Laytonova, je učinek prepovedi zero-ratinga težko akademsko kvantificirati, zato se je odločila za študijo z aplikacijami.
Najbolj priljubljena danska aplikacija (Subway Surfers, na fotografiji) je lani ustvarila več prihodkov kot 20 najbolj priljubljenih nizozemskih aplikacij skupaj.
Zero-rating dovolijo drugje, na področju telekomunikacij pa ne?
"Zero-rating je dobra poslovna praksa, s katero lahko uporabniki samo pridobijo," je pristavil John Strand iz danskega podjetja Strand Consulting.
John Strand je ničelno tarifo primerjal s poslovnim modelom proizvajalca avtomobilov Tesla.
"Pred hotelom (okrogla miza je potekala v ljubljanskem hotelu Mons, op. p.) vidim polnilne postaje Tesla. Tisti, ki je ta avtomobil kupil, se lahko tam, kjer ima dostop do polnilnic, vozi zastonj. Zaradi tega se nihče ne pritožuje. Zero-rating deluje po podobnem principu."
Inovacija brez dovoljenj, to je geslo nevtralnosti interneta. A hkrati morajo operaterji za vsako inovacijo pridobiti dovoljenje.
Strand je še poudaril, da zero-rating že obstaja na nekaterih drugih gospodarskih področjih, na primer v energetiki. "Evropska unija je blagoslovila zero-rating v energetiki (brezplačna elektrika iz vetrnih elektrarn za nekatera gospodinjstva na Danskem in v Nemčiji, na primer), da bi se na tem področju razvila konkurenca in bi skupaj prispevali k zmanjšanju segrevanja ozračja. Zakaj nekateri torej mislijo, da se na področju telekomunikacij z zero-ratingom to ne more zgoditi?"
Okrogla miza o zero-ratingu je potekala v času, ko BEREC, organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije, razpravlja o osnutku smernic s področja uveljavljanja novih pravil nevtralnosti interneta. Razprava bo potekala šest tednov, končni dogovor bo znan sredi julija.
Nevtralnost je dobra, sporen pa je zakon, ki jo določa
Da je preprečevanje uporabe ničelne tarife za slovenske telekomunikacijske operaterje vsaj malce sporno, meni tudi Marko Anžič, predsednik sekcije operaterjev elektronskih komunikacij (SOEK) pri GZS.
Marko Anžič Kot je pojasnil, slovenski operaterji načelo nevtralnosti interneta podpirajo, kritični pa so do zakona o elektronskih komunikacijah, ki jo je leta 2013 uzakonil. Zakon po njegovem mnenju daje prevelike diskrecijske pravice nacionalnem regulatorjem, pri nas je to Akos. To pomeni, da imajo preveč proste roke pri presojanju, kaj kdo lahko in česa ne sme.
"Postopki, s katerimi so nekaterim slovenskim operaterjem prepovedali (Telekom Slovenije, Simobil, Telemach) ponujanje storitev z ničelno tarifo, v zakonu o elektronskih komunikacijah nimajo osnove," je še pristavil Anžič. "Preostra regulacija lahko pripelje do manjšega števila inovacij in do slabših pogojev za končne uporabnike, slaba pa je tudi za konkurenčnost operaterjev na domačem in evropskem trgu."
Nevtralnost interneta je načelo, po katerem se ves spletni promet v javnem komunikacijskem omrežju obravnava enakopravno. V nevtralnem internetu bosta dve informaciji do uporabnika vselej prišli enako hitro, saj eni ali drugi tega ne bo smel onemogočiti telekomunikacijski operater.
Zero-rating – argumenti PROTI
Ničelna tarifa bo ustvarjala monopole
Thomas Lohninger "Zero-rating ponudnikom (mobilnega) interneta omogoča prednosti pri ponudbi njihovih lastnih aplikacij in storitev oziroma aplikacij in storitev njihovega poslovnega partnerja. Uporabnik bo prej izbral ponudbo, ki mu ne odteguje mobilnih podatkov, kot pa ponudbo, pri kateri jih bo porabil. Neodvisni ali manjši operaterji bodo s tem prikrajšani za naročnike. Tako pa se ustvarjajo monopoli," je opozoril Thomas Lohninger iz evropske organizacije za zaščito digitalnih pravic EDRi.
Ničelna tarifa – konec interneta, kot ga poznamo?
Jan Žorž iz organizacije Internet Society opozarja, da je zero-rating rabelj odprtega interneta. "Če bi ta poslovna praksa obstajala leta 1996, danes ne bi bilo Googla, nihče ne bi uporabljal Yahooja. Vsi bi še naprej uporabljali storitve ponudnika AOL (America Online, nekdaj enega največjih internetnih podjetij, op. p.)."
Žorz je posvaril še, da lahko telekomunikacijski operaterji z zero-ratingom določijo, do katerih spletnih strani bo uporabnik lahko dostopal, do katerih pa ne, ker bi moral za to plačati.
Ničelna tarifa, raj za goljufe?
"Bil sem v nekaj afriških državah, kjer ničelno tarifo uporabnikom, ki si ne morejo privoščiti prenosa mobilnih podatkov, ponujajo nekatere velike spletne strani, na primer Wikipedia. Veste, kaj tam počnejo? Spletni pirati so iznašli način, kako na Wikipedio naložiti do tri gigabajte velike datoteke. Zero-rating zlorabljajo za nezakonito razpečevanje filmov," je dodal Žorž.
Ničelna tarifa ni na strani uporabnika
"Z zero-ratingom telekomunikacijski operaterji rešujejo svoje pretekle zavožene naložbe oziroma financirajo svoj nadaljnji obstoj," je operaterjem očital komunikolog Domen Savič.
"Pravila o nevtralnosti interneta, ki so jih lani sprejeli v evropskem parlamentu, so preveč ohlapna. Potrebujemo bolj stroga, v vmesnem času pa mora regulator (v Sloveniji je to Akos) obstoječa interpretirati tako, da bodo v prid uporabnikom, ne operaterjem," je dodal Savič.
3