Sreda, 19. 2. 2025, 19.01
1 dan, 4 ure
Macron sklical novo srečanje: tokrat sodeloval tudi Golob
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,60
Pogovori bodo potekali danes popoldne, večina udeležencev pa bo po navedbah Elizejske palače sodelovala na daljavo.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je za danes sklical novo srečanje s predstavniki "več evropskih in neevropskih držav" o evropski varnosti in Ukrajini. V novem krogu pogovorov je sodeloval tudi premier Robert Golob, ki je na srečanju dejal, da je moč Evrope v njeni enotnosti. Na sestanku, na katerem so zlasti izmenjali poglede na razmere v Ukrajini in odzive nanje, se je zavzel tudi za izgradnjo evropskih obrambnih sposobnosti in industrije, so sporočili iz njegovega kabineta.
Macron je na današnje srečanje poleg slovenskega premierja povabil tudi voditelje Hrvaške, Norveške, Islandije, Kanade, Litve, Estonije, Latvije, Češke, Grčije, Finske, Švedske, Belgije, Bolgarije, Irske, Portugalske, Cipra, Luksemburga in Romunije.
Dejal je, da se namerava do konca tedna sestati z vsemi 27 članicami Evropske unije.
Evropa se mora čim prej usmeriti v izgradnjo lastnih obrambnih sposobnosti in industrije, je na srečanju dejal Golob. Zavzel se je tudi za takojšnje premirje v Ukrajini, pri čemer bi po njegovem mnenju morali vsi pozvati ruskega predsednika Vladimirja Putina, da konča z agresijo in prepreči nadaljnje žrtve.
Na neformalnem srečanju skupine držav, ki ga je organiziral francoski predsednik Emmanuel Macron, je bila osrednja pozornost razprave namenjena izmenjavi pogledov do razmer v Ukrajini, možnih odzivov nanje ter o krepitvi odpornosti in obrambnih sposobnosti Evropske unije.
Evropske države zadnje dni iščejo skupno stališče po spremembi usmeritve ZDA in pripravljenostjo njenega predsednika Donalda Trumpa, da tri leta po začetku ruske agresije na Ukrajino vnovič vzpostavi stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Strani bosta začeli tudi pogovore za končanje vojne v Ukrajini, iz katerih pa sta zaenkrat izključeni tako Evropa kot Kijev.
Da bi spričo tega uskladili stališča, je Macron že v ponedeljek v Parizu gostil voditelje več ključnih držav EU in zveze Nato. Med drugim so se strinjali, da morajo evropske države zvišati izdatke za obrambo in poskrbeti za lastno varnost.
Macron pred sestankom o Ukrajini: Rusija eksistencialna grožnja za Evropo
Francoski predsednik Emmanuel Macron je pred drugim sestankom z več evropskimi in drugimi državami o Ukrajini izpostavil Rusijo kot eksistencialno grožnjo za Evropejce. O morebitnem izkupičku današnjih pogovorov bi lahko ločeno razpravljali tudi voditelji članic EU, pri čemer se v Bruslju krepijo ugibanja o sklicu izrednega vrha.
O morebitnem izkupičku pogovorov držav pod okriljem francoskega predsednika bi se lahko kasneje pogovarjali tudi voditelji držav članic, pri čemer so vse glasnejša ugibanja o sklicu izrednega vrha, saj bo redni šele 20. marca.
Glede na navedbe vira pri EU predsednik Evropskega sveta Antonio Costa zaenkrat še ne načrtuje izrednega vrha. Ta sicer ni izključen, bi pa moral prinesti rezultate.
S tem namenom je Costa začel posvetovanja z evropskimi voditelji na podlagi vprašanj, ki zajemajo tako nadaljnjo podporo EU Ukrajini kot varnostna jamstva. Odločitev o nadaljnjih korakih bo sprejeta na podlagi teh posvetovanj, ki naj bi trajala nekaj dni, še dodaja neimenovani predstavnik EU.
Kdo je na Macronovem seznamu povabljenih
Macron je prvem krogu v Pariz povabil največje članice EU (Nemčijo, Italijo, Španijo in Poljsko), Veliko Britanijo (ta ni članica EU, je pa ena od največjih evropskih držav in pomembna članica Nata), poleg njih pa še Nizozemsko in Dansko (zadnjo verjetno zato, ker predsednik ZDA Donald Trump od nje zahteva Grenlandijo).
V drugem krogu so prišle na vrsto manjše države iz ruske soseščine, ki jih je seveda strah ruskega ekspanzionizma. Gre za države ob Baltskem morju (Finska, Švedska, Estonija, Latvija in Litva), Norveško (ta država, ki je članica Nata, ne pa tudi EU, meji na Rusijo in bo morda imela v prihodnosti težave z ruskimi ozemeljskimi zahtevami na območju Arktike) in Romunijo. Poleg Slovenije so bile povabljeni še predstavniki Hrvaške, Islandije, Kanade, Češke, Grčije, Belgije, Bolgarije, Irske, Portugalske, Cipra, Luksemburga in Romunije.
