Matic Tomšič

Ponedeljek,
18. 3. 2013,
21.58

Osveženo pred

5 mesecev, 4 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

vtisi ocenili smo igra Minecraft

Ponedeljek, 18. 3. 2013, 21.58

5 mesecev, 4 tedne

Preizkusili smo: Ace of Spades

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Naposled se lahko v digitalnem kockastem svetu tudi streljamo! Ameriški samostojni razvijalec Ben Aksoy je namreč iz vokslov izdelal lasten Minecraft in ga spojil s Team Fortressom 2.

Katera igra bi bila neskončnih vir spletnih memov, če se ne bi pred štirimi leti zgodil Minecraft? Ace of Spades, seveda! Tudi v dotični igri je svet mogoče "razmontirati" do temeljev, a tega ne počnemo s krampom, lopato in razstreljevanjem creeperjev, temveč s širokim naborom orožja in eksploziva. AoS je namreč moštvena akcijada, ki bolj kot taktiko v ospredje postavlja globalno uničenje.

Tako kot v Minecraftu je mogoče tudi v Ace of Spades razpostavljati kocke in s tem utrjevati položaj na svojem koncu zemljevida, a je gradnja pravzaprav neizkoriščen potencial, saj resnične potrebe po gradnji razen v načinu Demolition, katerega cilj je uničenje nasprotnikovega oporišča, ni. Nameščanje gradnikov je za nameček v primerjavi z Minecraftom izredno zamudno, postavljanje kakršnih koli obrambnih struktur pa je v vseh igralnih načinih, kjer je mogoče izbirati vrsto vojaka, brezpredmetno, saj lahko Rocketeerji z raketnimi nahrbtniki zidove preprosto preskočijo.

Neuravnoteženost štirih vrst igralčevih likov je očitna. Daleč najbolj učinkovita in posledično priljubljena sta zgoraj omenjeni Rocketeer (AoS-različica inženirja iz podobnih moštvenih iger), ki razpolaga z raketnim nahrbtnikom in eksplozivi, ter Marksman (ostrostrelec), ki zmore nasprotnike z razdalje rešetati hitreje, kot se lahko ti "respawnajo" (ponovno pojavijo po smrti). Zaradi tega ju na večini strežnikov izbira glavnina igralcev, bitke pa so nato kaotična predstava frčečih nabojev in zračnih eksplozij. O kakršni koli taktiki je mogoče le sanjati.

Commando (komandos) je hodeči tank, čeprav ima zajetno zalogo zdravja in vihti mogočne pokalice, se premika razmeroma počasi, takšna pa so tudi njegova orožja – minigun oziroma večcevna strojnica rabi celo večnost, da začne bljuvati smrt, bazuko komandos repetira prepočasi, za nameček pa ima premalo streliva za resnejše povzročanje škode. Miner (rudar) od vseh prisostvujočih na brezimnega izgubljenca iz Minecrafta spominja najbolj, a je hkrati tudi najmanj priljubljen lik – njegova največja odlika je ekspresno kopanje tunelov, s čimer se hitro znajde za sovražnikovimi linijami, a je slabo oborožen in v nasprotju z svojim stasom razmeroma neodporen na svinec in smodnik.

Kockasta prizorišča imajo robove, saj grafični pogon, ki temelji na vokslih, ni zmožen neomejenega izrisovanja pokrajine. Skupni imenovalec vseh map je pustna barvna paleta, je pa vsaj arhitekturna zasnova večine spektakularna – na vsaki je namreč vsaj eno čudo, ki se lahko mirne duše primerja z najbolj izvirnimi kreacijami v Minecraftu (v mislih imam seveda arktično mapo z jezercem, sredi katerega je v led ujeta velikanska pošast iz Loch Nessa). Kocke se podrejajo zakonom gravitacije – to pomeni, da Nessie izgubi glavo, če ji izstrelki iz metalcev raket dovolj naluknjajo vrat.

Igralnih načinov je sedem in pravzaprav niso najbolj izvirni – v modusu Demolition je cilj vsake skupine, da nasprotniku do tal poruši domačo bazo, Diamond Mining je dirkaško kopanje jaškov in podzemno iskanje diamantov, Multi-Hill je klasično, battlefieldovsko zasedanje nadzornih točk, v načinu Zombie Survival se vsi igralci v trohneči koži zombijev trudijo okužiti peščico preživelih, ti pa se trudijo preživeti, Team Deathmatch pa je standardno klanje dveh ekip. Preostaneta le Capture the Flag in CTF Classic, ki je poklon alfa in beta različici AoS, saj so na voljo le s puško in lopato oboroženi vojački, oblečeni v uniforme iz prve svetovne vojne – cilj obeh modusov je zajetje in transport sovražnikovih dokumentov v domačo bazo.

Čeprav je početja v izobilju, se precej igralcev, tudi novih, še vedno zgrinja k streljanju v CTF Classic, ki je pravzaprav najbolj uravnotežen modus, saj imajo vsi igralci enake začetne pogoje, tempo pa je zaradi obširnih map in dobro zamišljenega terena zelo počasen. Za nameček modus CTFC igrajo predvsem staroselci, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč nosaču kovčka z občutljivimi informacijami, ki v AoS nadomešča zastavo - obkladanje z "n00bi" in "retardi" je neobstoječe in na srečo ostaja domena Call of Dutyja, Counter Strika in Battlefielda.

Ogromno privržencev ima sicer še vedno alfa različica AoS – preverite seznam strežnikov na portalu Build and Shoot. Ironično je laga na večini njih manj kot na uradnih, za katerimi stoji založnik Jagex (ta je izvirno igro AoS prevzel s pleč Bena Aksoya in po mnenju mnogo oboževalcev iz nje napravil packarijo brez primere) – na marsikaterem izmed evropskih vozlišč AoS je tako zaradi "štekanja" nasprotnika zadeti težje kot na domačem, ki ga gosti ljubitelj alfe iz Gruzije.