Nedelja, 11. 11. 2018, 8.33
6 let
Rudarjenje bitcoinov porabi več elektrike kot Danska
Pri pridobivanju kriptovalut, kot je bitcoin, porabimo trikrat več energije kot pri izkopavanju zlata enake vrednosti, so ugotovili raziskovalci ameriškega znanstvenega inštituta Oak Ridge Institute. Letošnja poraba energije za rudarjenje bitcoina bi lahko presegla porabo Danske.
Čeprav se je že začelo govoriti o zatonu kriptovalut, trenutno obstaja na stotine virtualnih valut in nešteto grozdov strežnikov po vsem svetu, ki neprestano rudarijo, so pred kratkim ugotovili na univerzi v Cambridgeu. Več kot polovica jih je na Kitajskem.
Rudarjenje virtualnih valut, ki imajo vrednost tudi v resničnem svetu, ima torej skrito ceno, ki je redkokdaj izmerjena ali upoštevana. "Dobili smo popolnoma novo industrijo, ki letno porabi več energije kot marsikatera država," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Max Krause, raziskovalec z Oak Ridge Instituta, ki spada pod ameriško ministrstvo za energijo.
Pri rudarjenju kriptovalut je poraba energije do trikrat višja kot pri izkopavanju zlata, platine ali bakra.
"Za zdaj kaže, da bo bitcoin letos porabil več energije kot Danska," je dejal Krause, ki je tudi glavni avtor študije o energetski porabi bitcoinov, objavljene v znanstveni reviji Nature Sustainability.
Danska je leta 2015 porabila 31,4 milijarde kilovatnih ur elektrike, za rudarjenje bitcoinov pa je bilo do 1. julija porabljenih že približno 30,1 milijarde kilovatnih ur, so ugotovili raziskovalci.
Pri izjemno tekmovalni dejavnosti rudarjenja kriptovalut na stotine, celo na tisoče povezanih računalnikov izvaja intenzivne računske operacije, da bi našli internetne različice dragocenih kovin. Nove kovance dobijo tisti, ki prvi opravijo izračune, potrjene transakcije pa se vnesejo v glavno knjigo transakcij oz. blockchain.
Več kot polovica vrednosti kriptovalut pripada bitcoinu
Trenutna tržna vrednost stotih glavnih kriptovalut je po podatkih spletne strani coinmarketcap.com približno 200 milijard ameriških dolarjev oz. 175 milijard evrov, pri čemer bitcoin prispeva več kot polovico vrednosti.
"Želeli smo ozavestiti ljudi o potencialnih okoljskih stroških rudarjenja kriptovalut," je dejal Krause in dodal, da tudi drugi digitalni izdelki, kot so filmi, glasba in videoposnetki, vključujejo merljive okoljske stroške.
V okviru študije sta Krause in okoljski inženir Thabet Tolaymat izračunala povprečno energetsko porabo pri rudarjenju štirih glavnih kriptovalut - bitcoina, ethereuma, litecoina in monera - v vrednosti enega ameriškega dolarja v 30 mesecih do junija 2018. Pri rudarjenju bitcoina je poraba znašala 14 megadžulov (MJ), pri ethereumu in litecoinu sedem MJ, pri moneru pa 14 MJ.
Čeprav se je že začelo govoriti o zatonu kriptovalut, trenutno obstaja na stotine virtualnih valut in nešteto grozdov strežnikov po vsem svetu, ki neprestano rudarijo.
Le pridobivanja aluminija je energetsko bolj potratno kot pridobivanje kriptovalut
Pri rudarjenju kriptovalut je tako poraba energije do trikrat višja kot pri izkopavanju zlata, platine ali bakra. Od dragocenih kovin, ki so bile vključene v študijo, se je za energetsko bolj potratno izkazalo le pridobivanje aluminija (122 MJ za vrednost enega dolarja).
Raziskovalci so poudarili tudi, da so računalniki narejeni iz zlata in drugih dragocenih kovin, pri intenzivnih operacijah, kot je rudarjenje kriptovalut, pa se izrabijo veliko hitreje kot pri normalni uporabi.