Spotkast
Energetika 2.0
Zeleni prehod
Torek, 15. 4. 2025, 4.00
12 ur, 34 minut
"Distributerji elektrike že beležijo upad prihodkov"
Prihodnost, izzivi in priložnosti v energetiki. Morda zveni zelo splošno, a prav to je tema, ki danes buri duhove in pušča marsikoga v nevednosti, lahko bi rekli, da je odprtih vprašanj več kot odgovorov. V tokratnem Spotkastu smo gostili izjemnega poznavalca področja energetike, lahko bi rekli pionirja, ki je obenem tudi direktor NGEN Group, Romana Bernarda in Roka Crkvenčiča, regionalnega prodajnega svetovalca, prav tako iz podjetja NGEN.
Zakaj se je končala zgodba z letnim net meteringom?
Še vedno vroča tema, ki je pravzaprav eden od poglavitnih razlogov za upad investicij v sončne elektrarne v Sloveniji. Mnogi se tako sprašujejo, zakaj ta sprememba. Preprost odgovor na to vprašanje nam je ponudil Crkvenčič, ki je proizvodnjo elektrike primerjal s pridelavo krompirja.
Net metering je torej po enakem principu, kot če bi neki kmet prideloval viške krompirja, nato pa bi te viške predal državi, ki mu jih bi brezplačno odpeljala, brezplačno skladiščila in povrhu še brezplačno pripeljala nazaj, in sicer vsakokrat le toliko, kot bi ga tisti trenutek potreboval. Čeprav je za odjemalca takšen sistem odličen, pa ni vzdržen za omrežje, niti ni pošten za preostale odjemalce.
Ozadje omrežninskega akta
Porast sončnih elektrarn v tako imenovanem obdobju net meteringa nas je pripeljal v decentralizacijo energetskega sistema. To pa pomeni, da je danes v času lepega vremena elektrike iz naslova sončnih elektrarn na voljo toliko, da bi opoldne, ko je elektrike na voljo največ, lahko skoraj celotna Slovenija delovala samo na sončno energijo, je v uvodu v Spotkast pojasnil Bernard. A učinek snežne kepe se tu ni ustavil. Sledila so nihanja cen električne energije v različnih trenutkih dneva.
Če temu dodamo še priložnosti, ki jih v takem okolju prinašajo hranilniki, lahko ob pričakovani rasti novih sončnih elektrarn pričakujemo, da bomo do leta 2040 že kar 50 odstotkov elektrike porabili lokalno tam, kjer bo proizvedena. To pa pomeni, da bodo prihodki distributerjem, torej lastnikom omrežij, padli. To je bila tudi osnova za nov omrežninski akt, ki je v svojem bistvu pot v pravo smer, poudarja Bernard.
Kaj to pomeni z vidika končnega uporabnika? Za vsakogar, ki potrebuje elektriko, še posebej če ima doma tudi ogrevalni in hladilni sistem, ki za svoje delovanje potrebujeta elektriko, je jasno, da bolj kot se bo osamosvojil, bolje bo to zanj. A tu je danes bolj kot prej v ospredju ustrezna velikost sončne elektrarne, ki je ključnega pomena za nižje stroške.
S hibridnim sistemom do 50-odstotne samozadostnosti
Kot je povedal Bernard, si lahko danes z nekim osnovnim sistemom tudi brez oddaje v omrežje gospodinjstvo zagotovi 50-odstotno samozadostnost, v mnogih primerih tudi bistveno višjo, kar pa na drugi strani za distributerja pomeni izpad prihodka. Od leta 2019 do danes je tako Eles izgubil več kot 14 odstotkov pretoka energije na letni ravni.
Danes tako pri odločitvi za sončno energijo ne gre več za to, kaj se izplača, gre za varnost, celo garancijo na fiksirano ceno elektrike za naslednjih 15 let, pravi Bernard.
Alternativa sistemu net meteringa za odjemalce podjetja NGEN
V podjetju NGEN so prvi v Sloveniji razvili paket, ki odjemalcem omogoča izkoristek prednosti, kot jih je prej ponujala od države zagotovljena letna neto meritev. Paket Nova doba samooskrbe, ki je namenjen izključno lastnikom hibridnih sončnih elektrarn NGEN Star, do danes ostaja unikaten v svojem načinu delovanja, izpostavlja Crkvenčič.
Nova doba samooskrbe je zasnovana na način, da odjemalci ohranijo glavne prednosti starega sistema letnih neto meritev, je prijazna tudi do odjemalca in hkrati ščiti omrežje pred nevšečnostmi. Kaj to dejansko pomeni v praksi? Kot pojasnjuje Crkvenčič, odjemalci, ki prejmejo soglasje za oddajo v omrežje, lahko viške torej oddajajo v omrežje in jih črpajo, ko jih potrebujejo.
NGEN odjemalcem s tem paketom izda le en račun na leto, letni obračun porabe, ki temelji na letnem netiranju. Če pojasnimo še bolj preprosto, odjemalec lahko torej tudi v zimskih mesecih iz omrežja brezplačno črpa električno energijo, ki jo je v poletnih mesecih v obliki viškov lastne sončne elektrarne oddajal v omrežje. Pri tem je torej odjem teh viškov brezplačen, zaračuna se le omrežnina za prenos elektrike, kar za razliko od prejšnjega sistema letnega net meteringa tokrat zagotavlja vzdržnost celotnega paketa Nove dobe samooskrbe.
Bistvo je v pametni povezavi z omrežjem – korist za uporabnika in omrežje
Omrežje deluje najbolj optimalno tako, da je energija porabljena istočasno, kot je ustvarjena. Sorazmerja med povpraševanjem in porabo, ki smo jim priča danes po Evropi, namreč vodijo le v škodo, zato se je treba temu izogniti. A kaj to pomeni za končnega uporabnika, ki razmišlja o koriščenju sončne energije?
Bernard pravi, da kdor porablja elektriko, potrebuje sončno elektrarno, katere ključen del so danes baterije, a ključen je tudi pametni sistem, ki vse skupaj ustrezno nadzira in upravlja. V podjetju NGEN uporabnik dobi vse omenjeno, celotno rešitev od začetka do konca. Njihova pametna povezava SG Connect omogoča uporabniku, da sodeluje z omrežjem, in tako omogoča na eni strani korist uporabniku, na drugi pa tudi omrežju. Takšen hibridni sistem v poletnem času, denimo od dva do tri mesece, četudi deluje brez oddaje elektrike v omrežje, le-tega ne bo niti potreboval.
Kakšna je prihodnost omrežja, omrežnin, stroškov?
Klasična dobava elektrike je do zdaj temeljila na letni pogodbi, ceni elektrike v dvotarifnem sistemu. Danes pa je zaradi že omenjene decentralizacije in tudi vse večje porabe elektrike slika drugačna.
Ko govorimo o obremenjevanju omrežja, tukaj ne gre le za pretok kilovatnih ur, pač pa ga najbolj obremenjuje trenutna konična moč. V vsakem trenutku, na primer v obdobju 15 minut, je omrežje zmožno od sebe oddati toliko in toliko moči in to se imenuje maksimalna moč. Slovenska elektroenergetska omrežja so bila v preteklosti večkratno poddimenzionirana, v določenih primerih tudi do štirikrat glede na dejanske potrebe odjema oziroma priključne moči. Povpraševanje po elektriki pa je še raslo.
Novi omrežninski akt tako cilja na manjšo obremenitev omrežja. Začeli so namreč obračunavati konice, ki poprej niso bile obračunane. Če bi se namesto tega odločili za nadgradnjo obstoječega omrežja, bi bilo govora o petih milijardah evrov, zato je bilo lažje s spremembo obračunavanja spodbuditi ljudi, da prilagodijo porabo. In to je rešitev, za katero Bernard verjame, da bo na koncu za vse bistveno cenejša.
Po uvedbi novega omrežninskega akta je danes omrežnina, torej prenos elektrike v omrežju, celo nižja. Ta je s povprečno štirih centov padla na povprečno dva centa. Bistveno pa se je podražila prav moč, dodaja Crkvenčič. Po prejšnjem sistemu sta lahko dva različna odjemalca, denimo da sta bila še soseda, imela enak strošek za obračunsko moč, pri čemer je prvi ogreval dom na drva, kuhal na plin, vozil avtomobil z bencinskim motorjem, drugi pa je imel v svojem domu toplotno črpalko, indukcijsko ploščo, pred hišo pa je polnil električno vozilo. Danes ima tisti, ki v nekem trenutku bolj obremenjuje omrežje, tudi višji strošek za obračunsko moč.
Zato tudi v podjetju NGEN, še dodaja Crkvenčič, že od leta 2023 opozarjajo na nujnost kombinacije sončne elektrarne in hranilnikov električne energije oziroma tako imenovanih hibridnih sistemov, ki so danes v primeru podjetja NGEN že nadgrajeni tudi s prej omenjeno pametno povezavo z omrežjem SG Connect. Nenazadnje, kot dodaja Bernard, kar zadeva prihodnost omrežnin, je treba tudi pričakovati, da bo pritisk na cene še večji.
Kako naj ukrepa posameznik, da zmanjša lastne stroške za energijo?
Še nekaj let nazaj so se le redki ukvarjali s svojo potrošnjo energije. Zato je danes prvi korak za vsakogar, ki želi znižati svoje stroške z naslova električne energije, da natančno spozna svoj odjem. Šele to lahko pokaže kje se skriva rešitev za nižje stroške, poleg dograditve hibridnega sistema, ki predstavlja lasten proizvodni vir električne energije in prinaša takojšnje prihranke, pojasnjuje Crkvenčič.
Potem pa je seveda tu vpliv sprememb, ki smo jim bili na energetskem trgu priča v zadnjih letih. Očitno je, da je čim večja neodvisnost od omrežja tista, ki prinaša največjo samostojnost in manjšajo ranljivost za spremembe, nenazadnje tudi gibanje cen.
A to še zdaleč ne velja le za tisti del prebivalstva, ki prebiva v hišah. Kot je povedal Crkvenčič, obstajajo tudi rešitve za večstanovanjske objekte, tudi bloke. V podjetju NGEN ves čas iščejo nove rešitve, ki odjemalcem električne energije prinašajo največ.
Rok Crkvenčič, regionalni prodajni svetovalec v podjetju NGEN
Danes je že očitna ekonomika, ki se kaže v kombinaciji dinamičnih cen in baterijskega hranilnika. Naslednji korak je seveda aktivni odjem s sistemskimi rešitvami, s katerimi lahko tudi denimo odjemalec v bloku, ki ima lasten hranilnik električne energije, pomaga omrežju, obenem pa poskrbi za lastne prihranke, pa čeprav nima možnosti za lasten proizvodni vir elektrike.
Dinamične cene ali nakup/prodaja elektrike v ugodnejših terminih
Danes so cene na dinamičnem trgu, torej na borznem trgovanju, v določenih urah relativno nizke, poudarja Crkvenčič. Razlog za to je veliko sonca in veliko proizvodnih virov. To je najbolj prizadelo investitorje, ki so gradili večje sončne elektrarne, namenjene proizvodnji in prodaji sončne energije. V času gradnje so računali, da bodo za prodano megavatno uro prejeli od 100 do 130 evrov, danes pa je cena na trgu takšna, da zanjo prejmejo le še 50 evrov.
A tudi zanje se zgodba ni končala, saj se lahko z dograditvijo ustreznih baterijskih hranilnikov izognejo negativnim cenam električne energije in ponovno dosežejo dobičke, na katere so računali od začetka.
Kakšni so hranilniki, namenjeni gospodinjskim odjemalcem?
Marsikdo se sprašuje, kako veliki so hranilniki v praksi, kam se nameščajo, koliko prostora zavzamejo. Kot je pojasnil Crkvenčič, je seveda vse odvisno od velikosti hranilnika. Manjši hranilniki se dimenzijsko gibljejo okoli 30x40 centimetrov, torej so kot malo večji prenosni hranilnik za mobilni telefon, večji industrijski pa so veliki tudi 1,5x2 metra.
Vsekakor je za hranilnike priporočljivo, navaja Crkvenčič, da se ne nameščajo v bivalne prostore, če je to mogoče. Navadno se nameščajo v shrambe, pralnice, garaže. Pomembno je, da je temperatura prostora čim bolj konstantna.
Je pa tu treba upoštevati še druge ugodnosti, ki jih prinaša hranilnik, ki jim, tako naš sogovornik, cene ne moremo postaviti. Hibridni sončni sistem tako denimo prav zaradi hranilnika deluje tudi, ko pride do izpada omrežja.
Kako se danes lotiti nakupa hibridne sončne elektrarne?
Če je bilo pred leti vprašanje le, kako velika je streha in koliko sončnih celic je mogoče nanjo spraviti, pa je danes slika popolnoma drugačna. Dezinformacije, da se fotovoltaika ne izplača več, so naredile veliko neupravičene škode.
Danes je treba pri načrtovanju investicije v sončno elektrarno natančno pogledati in upoštevati vse spremenljivke: kakšen je profil odjema, kakšna je priključna moč, kdaj se potrebuje več energije (poleti, pozimi, čez dan, ponoči), je pojasnil Crkvenčič. Vsak projekt je tako unikaten, zato je treba več časa nameniti pripravi, tudi predvidevanjem za prihodnost, saj gre nenazadnje za investicijo, ki nas bo spremljala še veliko let.
Bernard pri tem vsem potencialnim gospodinjskim odjemalcem, ki se odločajo za nakup hibridne sončne elektrarne, svetuje, da se ne ukvarjajo s tem, kdo je proizvajalec baterije, za katero baterijo točno gre. Naj bodo raje pozorni na celoten sistem, ki deluje v ozadju. Ta namreč končnemu odjemalcu prinaša največjo dodano vrednost, in sicer skozi prihranke in zanesljivost.
Pametne rešitve tudi za tiste, ki ne morejo imeti sončne elektrarne
Pametna povezava z omrežjem SG Connect podjetja NGEN omogoča prihranke tudi odjemalcem električne energije, ki ne morejo ali pa nočejo imeti lastnega proizvodnega vira električne energije, pravi Bernard. Ta produkt prejmejo vsi odjemalci električne energije, ki za svojega dobavitelja električne energije izberejo podjetje NGEN.
Prednosti, ki jih ta pametna povezava SG Connect prinaša odjemalcu, četudi ta nima svojega baterijskega hranilnika, izhajajo iz povezave z virtualno skupino, ki se ji lahko takšen uporabnik priključi. Odjemalci iz virtualne skupine si lahko tako med seboj prenašajo viške, ki jih ustvarja tisti odjemalec, ki pa ima lasten proizvodni vir. Vse te prenose pa lahko uporabniki seveda spremljajo tudi prek mobilne aplikacije.
Če pa se takšen odjemalec odloči še za hranilnik električne energije, pa so koristi še večje. V takšnih primerih lahko uporabnik prek podjetja NGEN in pametne povezave kupi elektriko takrat, ko so na voljo viški in so tako cene najnižje. Koristi pa jo lahko nato pozneje, ko so cene elektrike na trgu najvišje. V času porabe elektrike iz baterije se odjemalcu ne obračunava omrežnina, niti se ta uporaba ne šteje v obračunsko moč. Pametna povezava SG Connect za vse to poskrbi samodejno, odjemalcu se z upravljanjem vsega tega ni treba ukvarjati ročno.
Tudi manjši odjemalci se odločajo za sončno energijo
Manjši odjemalci, ki imajo strošek električne energije le nekaj deset, morda 50 evrov na mesec, se prav tako odločajo za postavitev hibridnih sistemov. Ti jim lahko zagotavljajo poleg varnosti v primeru izpada električne energije tudi povečano priključno moč, ki morda na objektu ni na voljo. Odločitev za sončno energijo ni vedno zgolj finančna odločitev, poudarja Crkvenčič. Gre tudi za okolje, trajnost ter odgovorno ravnanje do naslednjih generacij.
Pametne rešitve in kibernetska varnost
Ker imamo danes sončnih elektrarn že veliko, smo vsi skupaj zaradi pametnih storitev izpostavljeni nevarnostim kibernetskega napada, je v Spotkastu opozoril Bernard. V Sloveniji imamo na nek sončen dan opoldne 1,3 gigawata proizvodnje električne energije iz naslova sončnih elektrarn. V primeru kibernetskega napada vse to v trenutku preneha delovati. Evropa je potencial takšne nevarnosti že spoznala, zato se stvari že premikajo tudi na tem področju.
Z namenom zagotavljanja varnosti so se v družbi NGEN sami lotili tudi razvoja strojne opreme, v okviru katere deluje pametno upravljanje sončnih elektrarn. Njihove storitve se že širijo po Evropi tako hitro, da lahko brez težav s svojim omrežjem pokrijejo tudi celotno Slovenijo.
Roman Bernard, direktor NGEN Group
Kaj se dogaja na evropskem trgu električne energije?
Evropski energetski trg je bil v preteklosti za razliko od slovenskega veliko bolj odprt, a tudi Slovenija počasi sledi energetskim trendom. Pri tem Bernard poudarja osrednjo vlogo Elesa, ki na osnovi tranzita elektrike v sosednje države zagotavlja cenejšo elektriko na domačem trgu. Prav to vidi kot glavni razlog, da je Slovenija pri omrežnini na tretjem mestu v Evropi.
Omrežje imamo dobro, še poudarja, težavo je ob tokratnih spremembah povzročila le komunikacija z javnostjo, zaradi katere je nastalo veliko zmede. Sončne elektrarne niso nekaj, česar bi se morali zaradi zadnjih sprememb v energetiki bati. V prihodnosti bodo hibridni sončni sistemi v domovih nekaj popolnoma normalnega, še poudarja Bernard.
Kot rezultat hitre rasti hranilnikov se bo pretok energije po omrežju zmanjšal, lahko pa zato pričakujemo vse večjo rast cene omrežnin in vse večje cenovne razpone med posameznimi bloki, še dodaja. "Bolj ko bomo decentralizirani, bolj bomo na varni strani."
Preberite še:
Stopite v stik z NGEN:
Obrazec za menjavo dobavitelja GOSPODINJSTVA
Obrazec za menjavo dobavitelja PODJETJA
Telefon: +386(0) 4581 20 20
E-naslov: info@ngen.si
NGEN, d.o.o., Moste 101, 4274 Žirovnica, Slovenija
Foto: Matic Lipar, Lipardesign
Druge pomembne povezave:
NGEN DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE
-
Dobava in odkup električne energije: elektrika@ngentrading.si
-
Kontaktni obrazec: https://www.ngen-group.eu/sl_si/kontakt
- Sistemi za samooskrbo (hranilniki): star@ngen.si
Aplikacija SG Connect je dostopna v različicah za iOS in Android.
