Sreda, 29. 8. 2018, 4.00
6 let, 3 mesece
Pozna ga malo ljudi, skoraj ves svet pa ve, kaj je naredil
Na današnji dan pred petnajstimi leti, 29. avgusta 2003, je izšla prva različica programa Skype, orodja za opravljanje telefonskih klicev prek interneta. Skype velja za eno od najpomembnejših tehnoloških inovacij 21. stoletja, saj je začela pravo revolucijo sodobne komunikacije. Obenem je Skype ena od ne ravno številnih svetovno znanih tehnoloških rešitev, ki so se je spomnili Evropejci, ne Američani.
Skype je imel ob zadnjem štetju okrog 300 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov, kar je primerljivo z družbenima omrežjema Twitter in Snapchat ter z Redditom, najbolj obiskanim in aktivnim internetnim forumom. Skype je v celoti preveden tudi v slovenski jezik.
Skype je ob izidu uporabnikom, ki so ga namestili, omogočil, da so v osebni računalnik priključili slušalke z mikrofonom in brezplačno poklicali svojega prijatelja v sosednje mesto ali pa na drugo stran planeta.
Predvsem dejstvo, da za klice ni bilo treba plačati niti centa, temveč je bilo treba imeti samo zanesljivo internetno povezavo, je Skypu omogočilo, da je zelo hitro zgradil veliko bazo uporabnikov.
Eden od največjih mejnikov v razvoju programa Skype se je zgodil leta 2006, ko so uporabniki dobili možnost opravljanja videoklicev. To je bila za marsikoga prelomna novost, saj sta mu preprosta videokamera, brezplačen program in internetna povezava omogočili, da je po dolgem času ali pa celo prvič videl sorodnike ali prijatelje na drugi strani sveta. Videoklici prek Skypa so danes mogoči tudi prek aplikacije za praktično vse pametne telefone.
Do druge obletnice izida prve različice je imel Skype skoraj 70 milijonov uporabnikov, zaradi česar je pritegnil pozornost številnih tehnoloških velikanov, ki so želeli ujeti zgodnji vlak do morda zelo uspešne prihodnosti.
Najresnejši je bil velikan spletne trgovine Ebay, ki je Skype oziroma podjetje Skype Technologies, ki je program razvijalo, septembra 2005 kupil za 2,5 milijarde ameriških dolarjev, kar bi, upoštevajoč inflacijo, danes zneslo 2,7 milijarde evrov.
Ebay je v nadaljnji razvoj Skypa vložil milijarde, a se mu to ni obrestovalo, saj je bila brezplačna različica programa preprosto preveč uporabna, da bi ljudje plačevali za premijske funkcije.
Čeprav je povzročil pravo revolucijo ne le telefonije, temveč tudi sodobne komunikacije, Skype še zdaleč ni bil imun na različne težave in kontroverznosti. Strokovnjaki za informacijsko varnost so velikokrat opozorili, da Skype preslabo skrbi za varnost in zasebnost uporabnikov, večkrat pa se je razvedelo tudi, da so oblasti Skype zlorabile za prisluškovanje ljudem. To so med drugim razkrili tudi dokumenti, ki so v javnost leta 2013 pobegnili po zaslugi nekdanjega zaposlenega pri obveščevalni agenciji NSA Edwarda Snowdna.
Kljub temu, da je število uporabnikov Skypa še naprej strmo raslo, je imel Ebay s Skypom preveč izgub in leta 2009 je 65-odstotni lastniški delež prodal trem severnoameriškim kapitalskim družbam.
Leta 2011 je na sceno nato stopil ameriški računalniški velikan Microsoft in v do takrat največjem prevzemu v zgodovini podjetja kupil Skype. Posel je bil vreden na 8,5 milijarde ameriških dolarjev oziroma današnje 8,1 milijarde evrov.
Maj 2011: direktor Microsofta Steve Ballmer (levo) in takratni direktor Skypa Tony Bates (desno) se rokujeta po javnem oznanilu, da bo Skype postal del Microsofta.
Microsoft je Skype najprej ponudil uporabnikom operacijskih sistemov Windows 8 in Windows RT kot samostojno aplikacijo, leta 2013 pa je Skype "povišal" v privzeto orodje za komunikacijo z drugimi uporabniki, kar je ostal do danes.
Z integracijo Skypa v Windowse se je končno poslovil tudi Windows Live Messenger (nekdaj MSN Messenger), ki je bil glavna pogovorna aplikacija za uporabnike Windowsov od leta 1999.
Kdo je naredil Skype?
Niklas Zennström
Podjetje Skype sta leta 2003 ustanovila Šved Niklas Zennström in Danec Janus Friis, istoimenski program pa so zanju razvili Estonci, in sicer na istih tehnoloških temeljih, na katerih je dve leti prej nastala znana platforma za deljenje (piratizirane) glasbe Kazaa.
Zennström in Friis sta svoje poglavje v zgodbi o Skypu končala leta 2011, ko je Skype kupil ameriški računalniški velikan Microsoft. Zaradi svojih lastniških deležev v podjetju sta oba postala milijarderja.
Estonski programerji, ki imajo veliko zaslug za to, da je Skype danes tak, kakršen je: Priit Kasesalu (desno), Ahti Heinla (levo), Toivo Annus (na sredini).
Estonci so medtem še vedno močno vpleteni v razvoj programa Skype. Čeprav je sedež operacij Skypa v Luxembourgu, velik del razvoja izvajajo v Talinu, estonski prestolnici.
Preberite tudi:
4