Ponedeljek, 6. 2. 2017, 19.10
7 let, 2 meseca
Stric iz ozadja, ki je iz zamudnine za videokaseto zgradil milijardni imperij
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,60
1
Ali tudi mož, ki je v zadnjem desetletju spremenil način, kako ljudje gledajo televizijske oddaje. Reed Hastings, ustanovitelj in direktor Netflixa, najbolj priljubljene platforme za ogled televizijskih (in filmskih) vsebin na spletu, v javnosti ni najbolj zveneče ime, saj zelo ceni svojo zasebnost. Zaradi tega mnogi ne poznajo njegove zgodbe o uspehu.
Reed Hastings
Leta 1960 rojeni Reed Hastings danes velja za enega največjih tehnoloških vizionarjev zadnjih desetletij, a ni eden tistih, ki so svojo zgodbo o uspehu začeli pisati kot falirani študentje (Bill Gates, Steve Jobs, Mark Zuckerberg, na primer).
Hastings je najprej dokončal študij matematike na fakulteti Bowdoin v ameriški zvezni državi Maine, leta 1988 pa je postal še strokovnjak za umetno inteligenco na ugledni kalifornijski univerzi Stanford. Med študijema si je sicer vzel dve leti za prostovoljno poučevanje matematike v afriški državi Svazi.
Hastings je leta 1991 ustanovil računalniško podjetje Pure Software, ki je iskalo napake v programski opremi drugih podjetij.
Pure Software je bil Reedov prvi uspešen podjetniški projekt. Število zaposlenih se je od ustanovitve do leta 1995, ko je šel Pure Software na borzo s pomočjo banke Morgan Stanley, največjega vlagatelja v podjetje, povečalo z 10 na 640. Prihodek Pure Softwara se je vsako leto podvojil. Reed Hastings na sredini. | Foto: CBS
Leta 1996 se je Pure Software združil z družbo Atria, leta 1997 pa je konglomerat podjetij kupil še en velik razvijalec programske opreme, Rational Software. Hastings, ki je imel v združenem podjetju Pure Atria Corporation kar velik lastniški delež, je čez noč dobil dovolj kapitala za svoj naslednji projekt.
Netflix po pošti
Netflix je bil na začetku izposojevalnica filmskih videokaset in DVD-jev prek pošte. Reed Hastings je idejo za storitev dobil leta 1997, ko mu je Blockbuster, takrat vodilni ameriški ponudnik izposoje filmov, za prepozno vrnjeno videokaseto zaračunal 40 dolarjev zamudnine.
"Na poti v fitnes sem razmišljal, da imajo veliko boljši poslovni model kot Blockbuster. Vsak mesec plačaš 30, 40 dolarjev in telovadiš, kolikor pogosto želiš," je zamisel za storitev, ki bi stranki omogočila mesečno naročnino na izposojo filmov, opisal Hastings.
Netflixova izposoja filmov je zato začela delovati tako, da je stranka naročila film in naslednjega na svojem spletnem seznamu želja dobila šele, ko je vrnila prvega.
Netflixov sistem naročnine na izposojo filmov brez rokov za vračilo kaset in DVD-jev ter brez zamudnin se je izkazal za uspešnega. Do leta 2000 je podjetje opustilo poslovni model izposojanja posameznih filmov in v celoti prešlo na naročniško storitev.
Reed Hastings je leta 2000 Blockbusterju, ki je imel poslovalnico na praktično vsakem vogalu, ponudil, da Netflix odkupi za 50 milijonov dolarjev. To bi bil za velikana izposoje filmov v ZDA drobiž, a je Blockbuster ponudbo zavrnil. Niso namreč verjeli, da lahko Netflixov poslovni model prinese bistven uspeh.
Do leta 2005 je imel Netflix v ZDA že 4,5 milijona uporabnikov, ki so filme v domače poštne nabiralnike naročali prek spleta. Blockbuster, ki je medtem zaradi izgubljanja strank zelo hitro zapiral svoje poslovalnice in krčil delovno silo, Netflixu na spletu ni mogel slediti.
Netflix na spletu
Reed Hastings je v začetku leta 2007 po tem, ko je Netflix dostavil milijardni filmski DVD, oznanil, da bo Netflix začel omogočati ogled filmov in televizijskih serij prek spleta. Izkazalo se je, da je šlo za eno najboljših poslovnih potez vseh časov – storitev je zrasla čez vse meje, Netflix je število naročnikov do leta 2010 povečal za skoraj 300 odstotkov.
Do januarja 2016 se je Netflix razširil v več kot 170 držav sveta (najprej v Kanado, na fotografiji), na voljo je tudi v Sloveniji. Število naročnikov na svetovni ravni se danes približuje stotim milijonom.
Netflix v Hollywoodu
Leta 2013 je Hastings Netflix popeljal tudi na zelo uspešno pot televizijske produkcije. Netflixov prvenec, politična TV-drama Hiša iz kart (House of Cards), je dobil že kar 33 nominacij za emmyja, najprestižnejšo nagrado za dosežke na področju televizije.
Seznam izvirnih vsebin (Netflix Originals), ki nastajajo v produkciji Netflixa, danes obsega že več kot sto različnih naslovov.
Cena delnice Netflixa je zrasla za skoraj 14 tisoč odstotkov
Reed Hastings je podjetje Netflix na ameriški borzo spravil sredi leta 2002, delnica se je takrat prodajala za približno en ameriški dolar (podatek: Yahoo! Finance). Cena ene delnice Netflixa je danes okrog 140 ameriških dolarjev (približno 130 evrov), kar pomeni 13.900-odstotno rast.
Tržna kapitalizacija družbe Netflix danes znaša okrog 60 milijard ameriških dolarjev oziroma približno 55,8 milijarde evrov.
Hastings, ki ima večino premoženja vezanega na lastniški delež v Netflixu, ni nesramno bogat, vsaj ne v primerjavi z drugimi ameriškimi tehnološkimi velikani. Medij Forbes vrednost njegovega premoženja ocenjuje na 1,6 milijarde evrov.
Reed Hastings konstantno rast vrednosti svojega podjetja pripisuje spreminjanju navad gledanja televizije, za katerega je v veliki meri zaslužen prav Netflix. "Delež gledanja internetne televizije (Netflix, HBO Go, Hulu, op. p.) bo v prihodnjih dveh desetletjih vsako leto zrasel za toliko, za kolikor bo padel delež gledanja navadne televizije," je na konferenci v Berlinu pred dvema letoma dejal Hastings.
Opevajo ga kot enega najboljših šefov na svetu
Netflix zaradi določenih odločitev Hastingsa glede pravic zaposlenih prištevajo med najboljše zaposlovalce v ZDA.
Podjetje Netflix vsem zaposlenim, tudi moškim, ponuja neomejen porodniški staž in neomejeno število dni letnega dopusta. Hastings pravi, da zaposleni to cenijo in so zaradi tega še bolj produktivni, izkorišča pa jih ne nihče.
Zanimivost: Hastings na sedežu Netflixa v kraju Los Gatos v Kaliforniji nima lastne pisarne. Praktično vse dneve preživi v družbi zaposlenih, če potrebuje odmor, pa oddih poišče na strehi.
Reed Hastings, dobrodelnež
Hastings je eden od tehnoloških milijarderjev, ki so podpisali sporazum The Giving Pledge, s katerim se bodo ob smrti odrekli več kot 90 odstotkom svojega premoženja in ga namenili v dobrodelne namene.
The Giving Pledge so med drugim podpisali Bill Gates (Microsoft, na fotografiji), Mark Zuckerberg (Facebook), Larry Ellison (Oracle), Larry Page (Google), Elon Musk (Tesla).
Od Hastingsovih dobrodelnih prizadevanj si lahko v prihodnosti ogromno obeta tudi ameriški šolski sistem. Leta 2013 je Hastings v pobudo DreamBox Learning, ki bo osnovnošolcem in dijakom prek spleta pomagala pri učenju matematike, vložil več kot deset milijonov evrov.
Reed Hastings je tudi zagovornik ustanavljanja javnih neodvisnih šol, v katerih bi otroke že zelo zgodaj začeli učiti praktične stvari, na primer računalniško programiranje, ekonomijo ali druge uporabne vede.
Oče Netflixa osebno
O zasebnem življenju Reeda Hastingsa ni znano veliko. Razen ob oznanilih novosti, ki čakajo uporabnike Netflixa, se načeloma ogiba naslovnicam medijev.
Hastings je poročen in ima dva otroka. Živi v bližini ameriškega velemesta San Francisco.
Kot je razvidno s Hastingsovega profila na družbenem omrežju Facebook, si je precej blizu z Markom Zuckerbergom, ustanoviteljem Facebooka.
Reed Hastings zelo nerad razkazuje svoje premoženje. Informacije o njegovi hiši ali avtomobilu so spletu neznanka. Po poročanju medija USA Today je sicer sredi 90. let prejšnjega stoletja, ko je bil še prvi mož podjetja Pure Software, kot praktično vsak drugi direktor v Silicijevi dolini vozil športni avtomobil porsche 911.
1