Ponedeljek, 4. 11. 2013, 14.42
5 let, 7 mesecev
Švicarski oblak brez pritajenih (ameriških) ušes
Verjetno največji pomislek za vsakogar, ki se spogleduje z računalništvom v oblaku, je nezmožnost popolnega nadzora nad podatki, ko so ti v oblaku – kje so strežniki, na katerih so ti podatki spravljeni, kdo ima zakonit (in nezakonit) dostop do teh podatkov, kaj se z njimi še dogaja. Nedavna razkritja o razsežnostih ameriškega varnostnega nadzora nad elektronskimi komunikacijami in podatki pa so te strahove le še poglobila, predvsem v primeru ameriških ponudnikov in strežnikov.
Švicarski nacionalni telekomunikacijski operater Swisscom, ki je v večinski državni lasti, sicer ni želel neposredno povedati, da bi jih ameriška vohunska afera opogumila na omenjeno okrepitev ponudbe. "Želimo predvsem zmanjšati stroške in povečati dinamičnost naših sistemov," je za Reuters povedal Swisscomov vodja storitev informacijske tehnologije Andreas König in razkril, da želijo do leta 2016 v oblak preseliti 70 odstotkov svoje lastne računalniške infrastrukture.
Za razliko od ZDA, kjer imajo obveščevalci pravico do množičnega zajema podatkov, so v Švici zahteve za dostop do podatkov veliko ostrejše. Toda, kot opozarjajo v Swisscomu, to visoko raven pravne zaščite lahko zagotavljajo le, če so strežniki v Švici – že v primeru podjetij, ki imajo podružnice v drugih državah, so podatki podrejeni še drugim zakonodajam, na katere ne morejo imeti vpliva. Swisscom je tako ali tako že zdaj zakonsko zavezan, da mora vse podatke svojih uporabnikov, med njimi so največje prav švicarske banke, hraniti znotraj Švice.