Matic Tomšič

Nedelja,
20. 11. 2016,
4.11

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,88

2

Natisni članek

Natisni članek

znanost zanimivosti nedeljska znanost digizgodbe

Nedelja, 20. 11. 2016, 4.11

7 let, 2 meseca

To je bil najpametnejši maček na svetu

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,88

2

Pametna muca | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

Leta 1975 je izšla znanstvena študija o vedenju atomov pri zelo nizkih temperaturah, pod katero se je ob avtorju, profesorju fizike Jacku H. Hetheringtonu, podpisal tudi njegov maček.

Jack H. Hetherington je bil profesor fizike in matematike na univerzi ameriške zvezne države Michigan. Leta 1975 je dokončal in objavil svojo akademsko študijo z naslovom Two-, Three-, and Four-Atom Exchange Effects in bcc He3, v kateri je opisal raziskavo obnašanja atomov pri različnih temperaturah. Študija je postala referenčno gradivo za mnoge druge raziskave. 

Hetherington je bil edini avtor akademskega dela, a pod njim je podpisan tudi nekdo z imenom F. D. C. Willard. Zakaj?

Napaka, ki se je znanstveniku ni ljubilo popraviti, zato je izbral drugo najboljšo rešitev

Preden je Hetherington svoj zapis poslal v pregled in objavo uredništvu ugledne znanstvene publikacije Physical Review Letters, ki obstaja in izhaja še danes, je za hiter prelet besedila prosil stanovskega kolega.

Ta se je z napisanim strinjal, opazil pa je, da je Hetherington v opisovanju svojih raziskav namesto osebnega zaimka I (jaz) ves čas uporabljal osebni zaimek we (midva, mi). Težava je bila, da so bili uredniki publikacije Physical Review Letters strogi, kar zadeva slovnična pravila – uporabo tega zaimka so načeloma dovolili le, če študije ni napisal samo en avtor.

Hetherginton težave ne bi imel, če bi raziskavo napisal danes. Odprl bi urejevalnik besedila Microsoft Word, pritisnil kombinacijo tipk Ctrl + H in vse besedice "we" z enim klikom zamenjal z "I". Ker pa je bilo leto 1975 in je celotno besedilo napisal na pisalni stroj, to ni bilo mogoče. | Foto: Thinkstock Hetherginton težave ne bi imel, če bi raziskavo napisal danes. Odprl bi urejevalnik besedila Microsoft Word, pritisnil kombinacijo tipk Ctrl + H in vse besedice "we" z enim klikom zamenjal z "I". Ker pa je bilo leto 1975 in je celotno besedilo napisal na pisalni stroj, to ni bilo mogoče. Foto: Thinkstock

Znanstvenik je bil prepričan, da je njegov prispevek tako dober, da si zasluži takojšnjo objavo v Physical Review Letters. Članka se mu ni ljubilo napisati še enkrat, prav tako za soavtorja ni želel navesti katerega od sodelavcev na univerzitetnem oddelku za fiziko. To bi lahko storil, a bi s tem tudi izgubil del prestiža, ki ga znanstvenikom prinaša samostojno raziskovalno delo. 

Nazadnje je sprejel v tistem trenutku edino logično odločitev in pod raziskavo podpisal še svojega mačka Chesterja. 

Chester, siamski muc, ki je postal ugleden znanstvenik. | Foto: Chester, siamski muc, ki je postal ugleden znanstvenik.

F. D. C. Willard

Mačku je bilo ime Chester, priimka seveda ni imel, saj je bil maček. Svojega siamca je Hetherington zato preimenoval v F. D. C. Willarda. F. D. C. je kratica za Felix Domesticus, Chester – prvi dve besedi sta eno od latinskih imen za domačo mačko. Willard je bilo ime Hetheringtonovemu očetu. 

Two-, Three-, and Four-Atom Exchange Effects in bcc He3 in podpisa Jacka H. Hetheringtona ter F. D. C. Willarda. To je ena od poznejših izdaj akademskega dela, ne izvirnik. Hetherginton svoje raziskave urednikom revije Physics Review Letters namreč ni poslal skupaj z odtisom mačje tačke, se je pa pojavila pri poznejših ponatisih njegovega dela. Foto: Google Books | Foto: Two-, Three-, and Four-Atom Exchange Effects in bcc He3 in podpisa Jacka H. Hetheringtona ter F. D. C. Willarda. To je ena od poznejših izdaj akademskega dela, ne izvirnik. Hetherginton svoje raziskave urednikom revije Physics Review Letters namreč ni poslal skupaj z odtisom mačje tačke, se je pa pojavila pri poznejših ponatisih njegovega dela. Foto: Google Books

Hetherington je ob predložitvi svojega akademskega dela uredništvu Physical Review Letter sporočil, da je F. D. C. Willard ime njegovega kolega z univerze Michigan. 

Stanovski kolegi Hetheringtona so hitro ugotovili pravo identiteto znanstvenika Willarda, saj je prišel na univerzo Michigan njegovo pomoč iskat eden od bralcev študije.

Mačji znanstvenik je postal maskota univerzitetne fizike

Stroka je razkritje mačjega avtorja, kot je to že prej pričakoval Hetherington, sprejela s smehom. Vodstvo univerze Michigan je bilo navdušeno, ker je Chester postal maskota njihovega oddelka za fiziko. Hetheringtona so celo prosili, ali se lahko Chester katedri za fiziko simbolično pridruži kot gostujoči profesor. 

"Edini, ki jim dejstvo, da je bil soavtor v uglednem znanstvenem glasilu objavljene raziskave maček, ni bilo smešno, so bili njegovi uredniki," je nekoč povedal Hetherington.  | Foto: Thinkstock "Edini, ki jim dejstvo, da je bil soavtor v uglednem znanstvenem glasilu objavljene raziskave maček, ni bilo smešno, so bili njegovi uredniki," je nekoč povedal Hetherington.  Foto: Thinkstock

Chester oziroma F. D. C. Willard je na ameriško fizikalno skupnost pustil takšen vtis, da je ugledno Ameriško združenje fizikov (APS, American Physical Society) leta 2014 objavilo vest, da bodo za branje postale na voljo vse znanstvene študije mačjih avtorjev. Datum objave je bil 1. april 2014, seveda. 

Za konec si oglejte še videoposnetek muc, ki ne bodo nominirane za Nobelovo nagrado: