To je dobro vedeti, če pogosto uporabljate ključe USB (video)

Postopek formatiranja ključa USB je preprost, ogledate si ga lahko v spodnjem videoposnetku. Demonstracija poteka v Windows 10, a je postopek enak tudi v prejšnjih različicah operacijskega sistema.

V zgornjem videoposnetku je mogoče videti, da smo kot datotečni sistem (način shranjevanja datotek) izbrali exFAT. Na izbiro sta bila tudi FAT32 in NTFS. Kaj točno te kratice pomenijo v praksi?

FAT32 Začnimo na začetku, saj je FAT32 med trojico datotečnih sistemov, ki so na voljo, najstarejši. Zaradi tega je združljiv s praktično vso elektroniko, ki ima izhod USB – sem ne prištevamo le računalnikov, temveč tudi igralne konzole, televizorje in avtomobilske radie. Starost terja določen davek – velikost datotek, ki jih je mogoče shraniti na medij z datotečnim formatom FAT32, je omejena na štiri gigabajte. To pomeni, da filma v ločljivosti 1080p (ali Full HD) nanj ne bi spravili. FAT32 omejuje tudi največjo velikost particije (prostor na enoti za shranjevanje podatkov, na primer na trdem disku, lahko razdelimo na več delov oziroma particij), in sicer na osem terabajtov (en terabajt je 1.024 gigabajtov).

FAT32 je torej idealen, če želite, da bo vaš ključ USB združljiv s kar največ napravami in nanj obenem ne shranjujete res velikih datotek. Svoje je sicer opravil pri trdih diskih, saj sodobnih operacijskih sistemov ni več mogoče nameščati na tiste, ki uporabljajo datotečni sistem FAT32. Zanje je bolj primeren NTFS (oziroma HFS pri računalnikih z Applovim Mac OS X).

NTFS NTFS je privzeti datotečni sistem operacijskih sistemov Windows od različice NT (1993) naprej in nekaterih različic Linuxa. Omejitve velikosti datotek in particij pozna le v teoriji, saj so tako visoke, da jih je v praksi za zdaj še nemogoče doseči. NTFS v primerjavi s sistemi FAT pozna precej naprednih funkcij, kot so dovoljenja za dostop do datotek (za izboljšano varnost), ustvarjanje rezerve za varnostno kopiranje datotek in dnevnik sprememb (za popravljanje napak, ki povzročijo "sesutje" računalnika). Uporabljajte ga z diski, na katerih so nameščeni vaši Windowsi, in s prenosnimi mediji, ki jih boste priklapljali v računalnike z Windowsi. Applov Mac OS X bo z njih znal le brati (to pomeni, da podatkov nanj ne bo mogoče shraniti ali pa jih spreminjati).

ExFAT Ta datotečni sistem je najnovejši med trojico (uvedli so ga leta 2006) in posebej prirejen za uporabo s ključi USB. Zasnovan je kot sodoben lahkokategornik – nima nekaterih nepotrebnih prvin NTFS za upravljanje datotek na diskih, obenem pa tudi ne pozna omejitev datotečnega sistema FAT32. To pomeni, da je nanj mogoče nalagati tudi datoteke, ki presegajo štiri gigabajte. exFAT podpirajo praktične vse sodobne elektronske naprave in operacijski sistemi (za nazaj je združljiv tudi z Windows XP in Visto), ne pa tudi vse malce starejše. Pozna ga Sonyjeva igralna konzola Playstation 4, ne pa tudi njena predhodnica Playstation 3.