umetna inteligenca
Ponedeljek, 7. 4. 2025, 4.00
3 tedne
Trgovina v Ljubljani, s katero je nekaj zelo narobe: nakupom se izognite
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,42
Z umetno inteligenco ustvarjena fotografija izmišljene trgovine Ljubljana Moda v Ljubljani, ki naj bi prikazovala lastnika trgovine, ki sta obupala zaradi slabe prodaje in to zdaj nadaljujeta prek spleta.
Slovenke in Slovence se nekdo zelo trudi prepričati, da se v prestolnici po petnajstih letih obratovanja zapira trgovina z imenom Ljubljana Moda, vsa oblačila pa prek spleta zdaj prodajajo z do kar 80-odstotnim popustom. Toda, pozor – kdor bo v tej trgovini naročil karkoli, bo najverjetneje ostal praznih rok in brez denarja.
Plačali so za skoraj 200 oglasov v dveh tednih
Nekdo, ki je na družbenem omrežju Facebook 21. marca letos odprl profil z imenom Ljubljana Moda, je od takrat plačal že za skoraj dvesto oglasov, ki Slovenke in Slovence na Facebooku obveščajo o skorajšnjem zaprtju domnevne trgovine v slovenski prestolnici in visokih popustih, ki jih zdaj ponujajo v istoimenski spletni trgovini.
Oglase oziroma sponzorirane objave za Ljubljana Moda, trenutno je aktivnih okrog 25, je do zdaj videlo že na tisoče slovenskih uporabnikov in uporabnic Facebooka.
Profil Ljubljana Moda je do zdaj objavil že 190 plačanih oglasov.
Kdorkoli upravlja profil na družbenem omrežju, potencialnim strankam – v resnici žrtvam goljufije, ki je v ozadju – razlaga žalostno zgodbo, da je prodaja v fizični trgovini, ki naj bi v Ljubljani delovala že 15 let, upadla in da so prisiljeni v nadaljevanje obratovanja prek spleta.
Plačnik nekaterih oglasov naj bi bilo podjetje Daisellian LLC, ki ima sedež v Mongoliji, pri drugih pa je kot plačnik navedena preprosto Ljubljana.
Nekaterim plačanim objavam so priložene tudi z umetno inteligenco ustvarjene fotografije zakonskega para, žalostne starejše ženske ali moškega pred vhodom v trgovino Ljubljana Moda – ta v resnici seveda ne obstaja.
Različni oglasi za Ljubljana Moda, ki so jih videli slovenski uporabniki in uporabnice Facebooka. Fotografije domnevnih lastnikov trgovine so ustvarjene z umetno inteligenco.
Na Facebooku je aktiven tudi profil z imenom Moda Ljubljana, ki pa trenutno ne prikazuje plačanih objav. Iz orodja za Preglednost strani je sicer razvidno, da ga upravljajo osebe iz ZDA, Laosa in Kolumbije. Spletna povezava na profilu vodi do domnevne trgovine Moda Ljubljana, ki je na las podobna spletni strani Ljubljana Moda. To skoraj zagotovo pomeni, da so v ozadju iste osebe oziroma združbe.
Kakšni so kazalniki, da imamo opravka z lažno trgovino?
Vsi oglasi na Facebooku vsebujejo povezavo do spletne strani, domnevne spletne trgovine Ljubljana Moda, ki je ustvarjena po kalupu lažnih spletnih trgovin. To pomeni:
- Obljubljeni so nerealistični izredno visoki popusti.
- Spletna stran ne obstaja dolgo. V konkretnem primeru je bila domena ljubljana-moda.com registrirana šele 21. marca letos pri podjetju, ki je sodeč po mnenjih uporabnikov na portalu Yelp znano po tem, da gosti spletne strani trgovcev, ki kupcem ne dostavijo naročenega blaga. Podatki o lastniku spletne strani so zakriti.
Podatki WHOIS o tem, kdaj je bila prvič registrirana in spremenjena spletna stran ljubljana-moda.
- Na spletni strani ni nobenih oprijemljivih podatkov o domnevni trgovini oziroma podjetju, ki ga spletna stran predstavlja. Edino podjetje, ki je omenjeno na spletni strani globoko v pogojih poslovanja, je britanska družba s sedežem v poštnem nabiralniku Micros Innovation Technology LTD z dvema zaposlenima, ki naj bi imela sedež v Wiganu v Angliji, vodi pa jo Kitajec Hongwen Hu. Isto podjetje je omenjeno tudi na številnih podobnih domnevnih spletnih trgovinah. Kaj naj bi podjetje počelo, ni znano.
- Čeprav naj bi bila zaloga nekaterih izdelkov zelo omejena, je mogoče naročiti 999.999 kosov ene same trenirke in zanje plačati 37 milijonov evrov.
Kljub nizki zalogi lahko naročimo skoraj milijon trenirk.
- Fotografije oblačil, ki naj bi bila na voljo po izjemno znižanih cenah, so ukradene z drugih legitimnih spletnih prodajaln, kot sta Temu ali AliExpress. Za nameček je prisotno še veliko zavajanje s popusti. Ženska trenirka, ki jo Ljubljana Moda s kar 80-odstotnim popustom domnevno prodaja za 50 evrov – redna cena naj bi torej bila 250 evrov –, v trgovini AliExpress stane samo 32 evrov (oziroma le dobrih 11 evrov za nove kupce).
Enaka trenirka v domnevni trgovini Ljubljana Moda (zgoraj) in na spletni strani AliExpress (spodaj).
- Na spletni strani obstajajo sledi, ki vodijo do drugih lažnih spletnih trgovin, kar je zelo jasen kazalnik, da imamo opravka s širšo mrežo lažnih spletnih trgovin oziroma da nekdo preprosto kopira spletne trgovine in jih prevaja v druge jezike. Primer: na spletni strani Ljubljana Moda je kot podatek za stik v primeru vračila naveden e-poštni naslov info@kruger-modehaus.de, ki pripada domnevni spletni trgovini Kruger Modehaus. Ta je videti tako rekoč enako kot Ljubljana Moda, kot je razvidno s spletne strani Trustpilot, ki zbira mnenja uporabnikov, pa so nemški kupci z njo izredno nezadovoljni (vir).
- Jezik in pravopis: Čeprav se trgovina predstavlja kot slovenska, je zelo verjetno, da spletno stran upravlja nekdo iz tujine. Besedilo je lahko v delih nelogično oziroma nerodno napisano (besedo popust prevajajo kot izklop, na primer), saj je bilo z orodji, kot je prevajalnik Google Translate, prevedeno neposredno iz drugega jezika. Opazne so tudi slovnične napake, kot je denimo Moda Ljubjana namesto Ljubljana.
Ne naročajte, ne plačujte
Nakupovanje v spletnih trgovinah, pri katerih je mogoče opaziti in obkljukati večino zgoraj naštetih opozorilnih znakov, je tvegano.
Kupec bo v najboljšem primeru po tednih čakanja na naročeno blago res prejel izdelke, ki pa bodo cenene kakovosti oziroma ne bodo ustrezali izdelkom, ki so bili predstavljeni na fotografijah. V določenih primerih lahko kupci od sumljivih spletnih trgovin prejmejo tudi napačne izdelke ali pa celo prazne pakete.
Če v eni od domnevnih trgovin, ki izpolnjuje tukaj naštete kriterije, kdaj res oddate naročilo in ga plačate, takoj stopite v stik z izdajateljem kreditne kartice oziroma ponudnikom plačilne storitve. Če imate možnost (na primer po e-banki), pa bo tudi najbolje, da kartico takoj prekličete, saj ste z nakupom in izpolnitvijo plačilnega obrazca goljufom povedali, kako lahko uporabljajo vašo kartico.
Precej bolj skrb vzbujajoče je, da nakupovanje v tovrstnih spletnih trgovinah od uporabnikov ali uporabnic zahteva vpis osebnih podatkov in podatkov o kreditni kartici na spletni strani, ki je bila ustvarjena šele pred dvema tednoma in strankam predstavljena s prevaro na Facebooku, na noben način pa ni mogoče ugotoviti, kdo je njen lastnik. Podatke o plačilni kartici s tem pravzaprav pošljemo v neznano, kar na široko odpira vrata potencialnim zlorabam, kraji denarja, morda tudi kraji identitete.
