Ponedeljek, 5. 6. 2017, 10.18
7 let, 2 meseca
Umrla je velika računalniška pionirka Jean Sammet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,68
V 90. letu starosti je umrla ameriška računalničarka Jean Sammet, ki je pred več kot 50 leti igrala eno ključnih vlog pri razvoju pomembnega programskega jezika COBOL. Tega danes, čeprav je že precej zastarel, še vedno uporabljajo predvsem v osrednjih računalniških sistemih velikih korporacij in javnih agencij.
Jean Sammet je po krajši bolezni umrla 20. maja v domu za ostarele v ameriški zvezni državi Maryland, vest o njeni smrti pa se je v medijih pojavila šele zdaj.
Sammetova, rodila se je 23. marca 1928, v računalniških krogih velja za enega od utemeljiteljev sodobnega programiranja. Odlična matematičarka, ki je računalniki sprva niso zanimali, je imela življenjsko poslanstvo, da bi vsakemu človeku omogočila komunikacijo z računalnikom.
Jean Sammet (na fotografiji levo) je bila ena prvih vplivnih žensk na področju, kjer so sicer prevladovali moški.
Priložnost za to je Sammetova dobila, ko je konec 50. let prejšnjega stoletja obrambno ministrstvo ZDA, takrat največji kupec in uporabnik računalnikov na svetu, od računalniških podjetij zahtevalo programski jezik, ki bi temeljil na preprosti angleščini. Cilj je bil povečati število zaposlenih, ki bi znali upravljati računalnike.
Tudi Pentagon je proizvajalcem računalnikov takrat postavil ultimat - dajte nam preprost programski jezik ali pa ne bomo več kupovali vaših računalnikov.
Proizvajalci računalnikov so leta 1959 zato ustanovili konzorcij CODASYL, katerega namen je bil razviti ultimativni programski jezik. Podjetje Sylvania Electric Products, kjer je takrat delala Jean Sammet, je bilo del konzorcija.
Sammetova se je skupaj s še petimi drugimi programerji iz drugih podjetij (med drugim IBM in Sperry Rand) za dva tedna zaprla v konferenčno sobo hotela v New Yorku in novembra 1959 v Pentagonu predstavila dokončan izdelek - programski jezik COBOL.
COBOL je bil inovativen jezik, ki je dovoljeval pisanje kompleksne programske kode brez pretiranega oziranja na strukturo ukazov. Akademiki so ob njem sprva ravno zaradi tega ostali ravnodušni in ga tudi kritizirali, dejanski uporabniki, vladne organizacije, pa so ga imeli radi, ker jim je omogočil preprosto upravljanje podatkov o državljanih.
Kako je videti programski jezik COBOL.
Jean Sammet je medtem hitro spoznala, da bi bil z nekaj več strukture COBOL še bolj uporaben in predvsem zanesljiv, in v to smer zapeljala nadaljnji razvoj programskega jezika, ki so ga nato ob vladnih službah posvojili tudi bančništvo, zdravstvo in trgovina.
COBOL je po podatkih računalniškega velikana IBM še danes eden najbolj uporabljanih programskih jezikov. V uporabi je več kot 200 milijard vrstic kode, zapisane v programskem jeziku COBOL, vsako leto pa programerji dodajo ali spremenijo dve milijardi vrstic kode.
Na več kot pol stoletja starem programskem jeziku COBOL je po raziskavi medija Computerworld še pred dvajsetimi leti temeljilo več kot 80 odstotkov velikih poslovnih računalniških sistemov. Danes je delež od 50- do 60-odstoten.
Nove aplikacije v jeziku COBOL sicer že dolgo ne nastajajo več, saj je programski jezik zastarel - velika večina dela s COBOL je namenjena izključno vzdrževanju velikih računalniških sistemov, ki so od njega odvisni že desetletja.
A programi, zapisani v jeziku COBOL, se vendarle počasi poslavljajo oziroma se prestavljajo v sodobnejše programske jezike. Težava je namreč, da strokovnjakov za COBOL ni več veliko. Večina jih je že v pokoju oziroma so že umrli.
Jean Sammet se je leta 1961 pridružila računalniškemu podjetju IBM in tam razvila še programski jezik FORMAC ter nadaljevala delo na področju uporabe naravnega jezika (v njenem primeru angleščine) za čim preprostejše programiranje.
Računalniška skupnost je pomembnost dela Jean Sammet (levo) uradno prepoznala leta 1974, ko so jo izvolili za prvo predsednico zveze ACM (Association for Computing Machinery), največjega računalniškega združenja na svetu. Funkcijo je opravljala do leta 1976.
