Torek, 25. 3. 2025, 14.04
41 minut
E-oskrba: zanesljiva pomoč na dosegu roke
Kaj je E-oskrba, komu je namenjena, koliko uporabnikov že ima in kaj lahko še pričakujemo v prihodnje so vprašanja, na katera nam je odgovoril g. Peter Pustatičnik, vodja E-oskrbe na Telekomu Slovenije, ki nacionalni projekt E-oskrba na daljavo izvaja v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS).
Živeti v udobju svojega doma in ohraniti samostojnost je želja vsakogar. Znano okolje, lastne navade in mali rituali vsakdana pozitivno vplivajo na naše psihično in fizično počutje. To še posebej velja za starostnike, saj znano okolje ter bližina svojcev in prijateljev pomembno ohranjata dobro počutje. Za čim daljše, varno in samostojno življenje starejših je projekt E-oskrba na daljavo izrednega pomena.
Neprecenljiva pomoč pri reševanju življenj
E-oskrba je storitev, ki starejšim omogoča varno bivanje v domačem okolju, saj jim zagotavlja takojšen dostop do pomoči v primeru nesreče ali zdravstvenih težav. S preprosto uporabo varovalnega telefona ali zapestnice z gumbom za klic na pomoč lahko uporabniki hitro vzpostavijo stik z asistenčnim centrom, ki deluje 24 ur na dan. Poleg tega posebni senzorji zaznavajo padce, dim ali izliv vode ter samodejno sprožijo alarm, kar dodatno povečuje varnost.
Podrobno o projektu E-oskrba na daljavo s Petrom Pustatičnikom
G. Peter Pustatičnik, vodja E-oskrbe na Telekomu Slovenije, ki nacionalni projekt E-oskrba na daljavo izvaja v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije, nam je projekt podrobno predstavil.
Koliko imate uporabnikov v sklopu nacionalnega projekta E-oskrba na daljavo? Kakšna je njihova povprečna starost?
V sklopu nacionalnega projekta E-oskrba na daljavo storitev E-oskrba uporablja okoli 5.200 uporabnikov, njihova povprečna starost je več kot 83 let.
Koliko je čakajočih, ki bi tudi potrebovali storitev E-oskrba?
Sredstva, namenjena projektu E-oskrba na daljavo, so omejena. Čeprav ni bila izvedena nobena medijska kompanija, je na čakalni listi še okoli tisoč čakajočih. Potrebe po E-oskrbi so večje, kot so razpoložljiva sredstva.
Kakšne so izkušnje uporabnikov ?
Izkušnje uporabnikov so odlične. Izvedene so bile tri ankete o uporabniški izkušnji z E-oskrbo. Rezultati so pokazali zelo visoko zadovoljstvo (98 odstotkov) oskrbovancev s funkcionalnostjo in koristnostjo E-oskrbe. Močno (več kot 97 odstotkov) se jim je povečal občutek varnosti bivanja na domu in 99 odstotkov jih želi nadaljevati z uporabo E-oskrbe tudi po koncu projekta. Okoli deset odstotkov anketiranih oskrbovancev je izpostavilo, da bi brez E-oskrbe moralo v institucionalno varstvo. Okoli 30 odstotkov anketiranih je izpostavilo, da bi zaradi kroničnih bolezni potrebovali nadgradnjo E-oskrbe s spremljanjem vitalnih funkcij. E-oskrbo smo zato nadgradili s spremljenem vitalnih funkcij in lani zanjo prejeli zlato priznanje GZS za inovacijo. *
Kaj kažejo statistike glede klicev na pomoč, intervencij ipd.
Oskrbovanci so v dobrih dveh letih sprožili več kot 55 tisoč klicev – alarmov za pomoč in uspešno izvedenih je bilo prav toliko intervencij ob sproženih klicih na pomoč. Izvedenih je bilo več kot štiritisoč intervencij s pomočjo svojcev uporabnikov, več kot šeststo je bilo organizacij pomoči z intervencijo nujne medicinske pomoči, več kot šeststo uporabnikov je potrebovalo pomoč zaradi padca v domačem okolju, več kot štiristo uporabnikov pa je potrebovalo pomoč zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja.
Kako dobro se je prijela storitev, kako poznana je ter kako je pomembna za varnost in kakovost bivanja uporabnikov? Kakšno ocenjujete, da bo število uporabnikov v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, ko bo ta polno zaživel?
V zadnjih treh letih sta vlada in ministrstvo za solidarno prihodnost naredila velik napredek na področju zagotavljanja dostopnosti do E-oskrbe. Naš konzorcijski partner Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je izvedel več kot deset tisoč obiskov na terenu in pomagal upravičencem do E-oskrbe izpolniti dokumentacijo. Brezplačna E-oskrba je zagotovljena več kot pet tisoč oskrbovancem, potrebe pa so še bistveno večje. Na nas se obračajo socialne službe bolnišnic, ki želijo E-oskrbo za svoje paciente, saj jih sicer ne morejo odpustiti domov. Podobno se na nas obračajo patronažne službe in tudi osebni zdravniki za svoje oskrbovance oz. paciente.
Kljub temu je storitev E-oskrba v Sloveniji v primerjavi z razvitimi državami še vedno zelo slabo prepoznana, dostopna in razširjena. Več kot dve tretjini (69 odstotkov) anketiranih uporabnikov E-oskrbe pred začetkom nacionalnega projekta E-oskrba na daljavo ni poznalo. E-oskrba je namenjena zagotavljanju oskrbe na daljavo oz. podpore starejšim, invalidom ter kroničnim bolnikom v njihovem domačem okolju, ko potrebujejo pomoč v primeru nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja ali padca ipd. V razvitih državah, kjer je E-oskrba že vrsto let zagotovljena v povprečju za deset odstotkov prebivalstva, starejšega od 65 let, dobijo oskrbovanci pomoč zelo hitro in niso prepuščeni sami sebi. Zaradi hitre pomoči je preprečenih veliko zapletov, nepotrebnih stroškov zdravljenja in nepotrebnih smrti. E-oskrba odloži odhod oskrbovanca v institucionalno varstvo ter močno razbremenjuje sistem zdravstvenega in socialnega varstva ter izboljšuje kakovost in varnost bivanja oskrbovancev v domačem okolju. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije imamo v Sloveniji v primerjavi z državami Evropske unije (EU) 2,5-krat višjo umrljivost zaradi padcev pri starejših od 65 let (Voljč, 2016; Rok-Simon, 2020). Ministrstvo za solidarno prihodnost sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe in je zagotovilo sredstva za izvedbo projekta E-oskrba na daljavo ter umestilo e-oskrbo med pravice iz Zavarovanja o dolgotrajni oskrbi. Prepričan sem, da bomo v nekaj letih močno zmanjšali zaostanke za razvitimi državami glede prepoznavnosti in dostopnosti do e-oskrbe ter da bo ta kmalu zagotovljena vsem, ki jo potrebujejo. Tako bomo zmanjšali število nepotrebnih zapletov, smrti ter stroškov zdravljenja in oskrbe.
Kolikšen je sicer strošek izvajanja storitev v okviru projekta?
Strošek izvajanja storitve za polni paket E-oskrbe je 30,9 evra brez DDV na uporabnika na mesec. V to je vključen najem opreme, ki obsega varovalni telefon z gumbom za klic na pomoč, zapestnico za daljinsko proženje klica na pomoč in obesek z detektorjem padca. Vključeni so SIM-kartica, 24/7 delovanje asistenčnega centra za organizacijo pomoči in tehničnega centra za nadzor nad delovanjem opreme ter servis in vzdrževanje opreme. Vsa oprema mora biti certificirana v skladu z evropskimi standardi EN 50134 za varnost, zanesljivost, kakovost in zaupanje uporabnikov v socialne alarmne sisteme, ki jih je prevzela tudi Slovenja.
Za uporabnike po novem ne bo več brezplačna, pač pa naj bi bila sodeč po predlogu zadnje novele ZDOsk sofinancirana v višini enega evro dnevno (do 31. 12. 2027). Kakšna torej pričakujete, da bodo doplačila uporabnikov tako za storitev kot preostale stroške opreme ipd.?
Razvite države že desetletja uspešno spodbujajo digitalizacijo socialnih in zdravstvenih storitev na domu. Tako zagotavljajo varnejše in daljše bivanje oskrbovancev v domačem okolju ter težave s pomanjkanjem kadrovskih ter drugih virov socialnega in zdravstvenega varstva. Storitev E-oskrba varuje življenja in je regulirana storitev. Kot je povedala dr. Monika Gabanyi mednarodna strokovnjakinja za dolgotrajno oskrbo, mora biti storitev E-oskrba za vse upravičence, ki jo potrebujejo, popolnoma brezplačna in lahko dostopna. Gre namreč za pretežno socialno šibko populacijo, ki živi v domačem okolju in brez E-oskrbe bi bila njihova življenja v primeru potrebe po pomoči ogrožena. V nekaterih razvitih državah je E-oskrba podobno kot zdravstvene storitve oproščena plačila DDV. V tem primeru oskrbovancem ne bi bilo treba doplačati ničesar. Če se bo število uporabnikov povečalo, bodo fiksni stroški na uporabnika nižji in bo verjetno lahko tudi končna cena nekoliko nižja. Do zdaj je bil v vseh javnih naročilih in javnih razpisih za pilote vedno zahtevan polni paket E-oskrbe. Rezultati vseh pilotov so pokazali, da so vse zahtevane funkcionalnosti (24/7 asistenčni center, 24/7 tehnični asistenčni center …) in oprema potrebni ter koristni. Krčenje funkcionalnosti in opreme verjetno ne pride v poštev, saj bi to znižalo kakovost storitve in s tem varnost oskrbovancev.
Ste seznanjeni, kdaj naj bi ministrstvo objavilo razpis za izbiro ponudnikov?
Nismo seznanjeni z datumom objave razpisa za izbiro ponudnika za zagotavljanje e-oskrbe v okviru Zakona o dolgotrajni oskrbi. Se pa močno mudi z objavo kakovostnega javnega razpisa, da se zagotovi pravočasen in umirjen prehod vseh uporabnikov E-oskrbe iz projekta E-oskrba na daljavo v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Izbrani ponudnik e-oskrbe mora izpolnjevati vse zahtevane zakonodajne predpise in standarde za neprekinjeno in kakovostno izvajanje e-oskrbe oskrbovancem (uporabnikom) na ozemlju celotne Slovenije. Prav tako moramo izvesti integracijo za izmenjavo podatkov z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Se nameravate prijaviti?
a, nameravamo se prijaviti. Telekom Slovenije storitev E-oskrba razvija in uspešno izvaja že skoraj deset let. Imamo ustrezno razvito in v pilotih preizkušeno tehnično rešitev ter platformo, usposobljen kader, izdelane protokole ter vsa potreba dovoljenja. Vpisani smo v register izvajalcev socialno-varstvenih storitev. Uporabniki so z našo storitvijo zelo zadovoljni. Storitev za vse uporabnike izvajamo kakovostno in neprekinjeno v skladu z mednarodnimi standardi (EN 50134 idr.) za varnost, zanesljivost, kakovost in zaupanje uporabnikov v socialne alarmne sisteme. Za uspešno delo na tem področju smo prejeli številna priznanja.
Ali vam je kot potencialnemu izvajalcu ministrstvo že sporočilo vse potrebne informacije glede delovanja sistema po novem, financiranja prek ZZZS, informacije podpore?
Potrebnih informacij še nimamo, jih pa čimprej potrebujemo. Za izvajanje E-oskrbe je pravočasna vzpostavitev izmenjave podatkov (integracija) z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nujno potrebna. Integracija je zelo zahtevna in je zanjo na razpolago zelo malo časa.
Je že jasno, kako bo s prevedbo obstoječih uporabnikov oz. ali bodo morali oddati vlogo in bodo torej podvrženi dolgemu birokratskemu postopku ocene upravičenosti na vstopni točki kot drugi?
Uradnih informacij Ministrstvo za solidarno prihodnost glede prehoda obstoječih upravičencev do E-oskrbe iz projekta E-oskrba na daljavo v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo še ni sporočilo. Večina obstoječih upravičencev do E-oskrbe je starejših od 80 let. Večina jih živi v domačem okolju samih in brez E-oskrbe bi bila njihova življenja v primeru potrebe po pomoči lahko celo ogrožena.
Konzorcijski partner ZDUS je Ministrstvo za solidarno prihodnost večkrat pisno pozval, da je potrebno čimprej zagotoviti samodejen (avtomatski) prehod iz projekta E-oskrba na daljavo v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo za vse aktivne uporabnike E-oskrbe (in čakajoče upravičence).
Predmetno področje regulira ministrstvo za solidarno prihodnost in v njegovi pristojnosti je regulacija dostopnosti do e-oskrbe, prehoda uporabnikov E-oskrbe iz projekta E-oskrba na daljavo v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in pravočasna zagotovitev kakovostnega izvajalca storitve e-oskrba. Vse to je ključno za zaščito in varstvo oskrbovancev oz. uporabnikov E-oskrbe. Verjamemo, da bo ministrstvo za solidarno prihodnost pravočasno zagotovilo samodejen oz. preprost prehod v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in da bodo imeli upravičenci do E-oskrbe (oskrbovanci) brezplačno, neprekinjeno in kakovostno E-oskrbo tudi po 1. 7. 2025.
Samostojnost in mir za svojce
Ena največjih prednosti E-oskrbe je, da starejšim omogoča samostojno bivanje v znanem okolju, kar pozitivno vpliva na njihovo počutje. Hkrati pa svojcem zagotavlja večjo brezskrbnost, saj vedo, da bodo njihovi najbližji ob morebitnih težavah takoj prejeli pomoč. Sistem omogoča tudi obveščanje svojcev, kar dodatno povečuje občutek varnosti in povezanosti.
Za več informacij in možnost pridobitve subvencije za E-oskrbo se lahko obrnete na Telekom Slovenije na brezplačno številko 080 12 13 ali prek e-naslova na eoskrba@telekom.si ali obiščete spletno stran telekom.si/e-oskrba.
E-oskrba dokazuje, da tehnologija lahko izboljša življenja in omogoči starejšim večjo samostojnost. S to inovativno storitvijo ostaja dom kraj, kjer se ljudje počutijo varno, povezano in samozavestno – ne glede na starost.
Vir: Doktor 24 d.o.o., raziskava Zadovoljstvo uporabnikov z uporabo E-oskrbe, n=250; 9. - 19. september 2024; raziskava izvedena v okviru nacionalnega projekta “E-oskrba na daljavo” Ministrstva za solidarno prihodnost
