Wikipedia v wikikrizi

Bo to dovolj za njeno preživetje?

Spletno obče dobro Če ste danes brskali po spletu, obstaja precej velika verjetnost, da ste zašli tudi do Wikipedie. To spletno enciklopedijo, ki je od leta 2001 za mnoge postala prva točka iskanja informacij, dnevno obišče okoli 15 odstotkov vseh uporabnikov interneta (v povprečnem mesecu to pomeni kar 500 milijonov).

Brezplačno spletišče ureja več kot 70 tisoč prostovoljnih urednikov, ki poskrbijo, da je vsebina osvežena večkrat vsako sekundo. Vsebine so predstavljene v precej "surovi" obliki, kar olajša dostop ne glede na naprednost naprav uporabnika – besedilo in slike znajo prikazati praktično vsi mobilniki, tablice, prenosniki in različno stari osebni računalniki.

Znanje angleščine za uporabo ni več predpogoj, saj so prispevki na voljo v 287 različnih jezikih – tudi v slovenščini. Brezplačne, redno ažurirane vsebine v množici jezikov na katerikoli napravi – kako gre lahko sploh kaj narobe?

Obratni model Wikipedia je na neki način dobrodelna ustanova. Večina zbranih sredstev za njeno delovanje – v lanskem letu okoli 50 milijonov ameriških dolarjev – prihaja od različnih donacij. Uredniško delovanje je izključno prostovoljno. Model je do zdaj preživel tradicionalne in uglednejše enciklopedije, na primer Microsoftovo Encarto.

V nasprotju s klasičnimi enciklopedijami, ki so bile zelo strogo urejene, je Wikipedia odprta vsakomur, kar pa ni nujno dobro.

Uredniška homogenost, vsebinska izkrivljenost Internetni dostop ni enakomerno razpršena dobrina. Enako velja za informacijsko pismenost. Struktura Wikipedijinih urednikov je zato hudo nereprezentativna za povprečnega prebivalca modrega planeta. Kar 90 odstotkov urednikov je belopoltih moških iz višjih socialnih razredov. Strukturna homogenost je zgolj prvi člen v verigi težav, saj ta po inerciji vodi v vsebinsko neuravnoteženost.

Ne glede na jezikovno raznolikost še vedno dominira angleški jezik. Tudi tematsko je Wikipedia precej "ukrivljena", saj lahko v njej najdemo kolosalne prispevke na temo (logično, belopoltih) ženskih pornozvezd, medtem ko bo iskanje kakšne avtorice romana ali informacij o mestecu v podsaharski Afriki obrodilo mali ali nič sadov. Pravzaprav gre za nekakšno (morda nezavedno) kulturno ekscentričnost.

Preveč odprtosti? Preprost, hiter in praktično povsem odprt dostop do urednikovanja Wikipedie je v preteklosti pripeljal tudi do več primerov spletnega "vandalizma", ki ima lahko tudi povsem realne posledice. Wikipedia je za mnoge povsem referenčen in kredibilen vir informacij, zato je objavljanje lažne informacije daleč od neškodljivega.

To je na lastni koži občutil ameriški politik John Seigenthaler, ko je neznanec vnosu o njem dodal obtožbo, da je bil vpleten v umor predsednika Kennedyja. Pri Wikipedii so sicer storili korak naprej ter samoregulaciji skupnosti urednikov in uporabnikov dodali tudi več samodejnih orodij za preverjanje napak in zlonamernih vnosov. Tudi uredniki niso popolni – številni novi uporabniki se pritožuje nad arogantnostjo in oholostjo uveljavljenih urednikov. Teh je tudi vse manj – njihovo število je od leta 2007 padlo za tretjino.

Pogled naprej Wikipedia je bila včasih eno redkih spletišč, ki je uporabnikom ponudilo instantno objavo informacij, ki so bile praktično takoj na voljo za vpogled širši internetni javnosti. Danes to ni nič posebnega – družabna omrežja, blogi in morje mobilnih aplikacij omogočajo še bogatejše vsebinsko samoudejstvovanje. Aplikacije in naprave za doživljanje "obogatene resničnosti", kot so prihajajoča Googlova očala, bodo hkrati sprejele način dojemanja realnosti ter iskanja in uporabe informacij, zato je dolgoročni obstoj Wikipedie v trenutni obliki vprašljiv.

Viri : The future of Wikipedia : Wikipeaks?, The Economist, 1. 3. 2014 The decline of Wikipedia, MIT Technology Review, 22. 10. 2013 The Rise and Decline of an Open Collaboration Community: How Wikipedia's reaction to sudden popularity is causing its decline, http://www-users.cs.umn.edu/~halfak/publications/The_Rise_and_Decline/ Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia