Četrtek, 1. 4. 2021, 4.02
3 leta, 8 mesecev
Po petdesetih letih se propadajočim in izoliranim Stegnam pri Ljubljani obeta novo življenje
Zastoj v Sueškem prekopu bo prebudil odročno in zanemarjeno industrijsko cono pri Ljubljani
Včasih težava na enem koncu sveta nepričakovano sproži do takrat nepredstavljive spremembe na boljše na drugem koncu sveta. Morda prvič v približno polstoletni zgodovini industrijske cone Stegne pri Ljubljani se sreča nasmehne tudi njej.
Nekajdnevni zastoj v Sueškem prekopu je zaradi nasedle ladje Ever Given povzročil velikansko škodo svetovnemu gospodarstvu in nas opozoril na njegovo ranljivost.
Skozi Sueški prekop namreč poteka prevoz blaga, ki ustvarja skoraj eno osmino celotne svetovne trgovinske izmenjave, zato že nekajdnevna zamuda povzroča velike neželene posledice.
Industrijska cona Stegne pri Ljubljani hrepeni po novem, svežem ter okoljsko in zdravstveno sprejemljivem novem začetku − ali je dolgo pričakovani trenutek končno prišel?
Izredne razmere ustvarjajo izredne ukrepe
Čeprav je promet skozi Sueški prekop zdaj že stekel, pa bo še nekaj dni ali morda tednov trajalo, da bo več sto ladjam, ki so obtičale na obeh straneh prekopa, uspelo nadaljevati plovbo. A gospodarstvo ne more čakati in si tudi ne more več privoščiti še enega podobnega spodrsljaja.
To, kar še ni nikomur uspelo − da bi "prebudil" industrijsko cono Stegne pri Ljubljani v petih desetletjih − je uspelo ladji Ever Given v manj kot petih dneh.
V neverjetno hitrem odzivu so vsi veliki igralci svetovnega gospodarstva, tudi s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, pohiteli v iskanju novih infrastrukturnih rešitev za skrajšanje poti surovin in izdelkov.
Danes neprimerne in zanemarjene ali celo okoljsko sporne (zaradi industrije, ki nesebično trosi vprašljive ali že kar nevarne izpuste skozi svoje dimnike) Stegne nenadoma postanejo v osrednji in jugovzhodni Evropi zanimive kot izhodišče številnim poslovnim projektom v regiji, ki morda ni tako gospodarsko močna kot Zahodna Evropa, a so uporabniki v njej nadpovprečno naklonjeni novim tehnologijam, avtomobilom in vsemu drugemu, kar povezujemo z udobnim življenjem.
Industrijska cona Stegne pri Ljubljani je živ dokaz tega, kako že pet kilometrov razdalje brez ustreznega javnega prevoza (ali lastnega prevoza) predstavlja nedopustno veliko razdaljo.
Tujci si spet ogledujejo
Kaže, da bo ena od teh lokacij tudi industrijska cona Stegne pri Ljubljani. Od slovenske prestolnice je sicer oddaljena samo pet kilometrov, ki jih je velikokrat hitreje premagati peš, vsekakor pa na kolesu, če upoštevamo pogostost in hitrost javnega potniškega prevoza, ki povezuje Ljubljano s Stegnami. V naslednjih 11 dneh, ki bodo ključni, tako kot predhodnih 14 dni, bo ta javni potniški prevoz potekal po poletnem voznem redu − torej redkeje, kar bo povečalo "privlačnost" pločnikov in koles vsem tistim, ki ne bodo delali od doma oziroma, kot bi bilo jezikovno pravilno, na daljavo.
Tako so v Stegnah ta teden ponovno opazili predstavnike več tehnoloških velikanov, ki so si Stegne že ogledovali v prejšnjih letih, a so jih takrat z neprikritim zgražanjem zapustili zaradi smradu, ki se razširi, ko tamkajšnje tovarne "zahrbtno" izpustijo stranske produkte svoje proizvodnje. Tisti, ki imajo to smolo, da imajo ravno tam poslovne prostore, nimajo te sreče, da bi lahko takrat na hitro zbežali.
"Obeti prihodnosti odtehtajo pomanjkljivosti sedanjosti"
Zdaj je drugače, razlagajo slovenski posredniki, ki ponovno sodelujejo pri organizaciji prihoda vsaj enega tehnološkega velikana v Stegne. "Lokacijski obeti odtehtajo njeno sivino, zamorjenost in onesnaženost," je povedal, a podrobnosti pred sklenitvijo pogodbe, ni želel razkriti. Za komentar in pojasnilo smo vprašali evropske podružnice Samsunga, Huaweia, Sonyja, OnePlus in Appla, a njihovih uradnih odgovorov še nismo prejeli. Neuradno, res, da povsem nepreverjeno, smo slišali, da pri Applu še iščejo, kje na zemljevidu sveta so Stegne, Ljubljana in Slovenija.
Tako bo vsaj en priznani proizvajalec pametnih telefonov in zabavne elektronike v Stegnah pri Ljubljani odprl manjši proizvodni obrat in regijski distribucijski center.
Barvita mavrica je zelo redek gost in zelo dobra osvežitev v sicer zelo sivi industrijski coni Stegne pri Ljubljani.
Stegne pri Ljubljani bodo sprožile tudi renesanso ljubljanske prometne infrastrukture
Temu bo sledila nujna pripadajoča nadgradnja prometne infrastrukture: posodobitev železniškega omrežja na območju Ljubljane in, končno, tudi hitra železnica do ljubljanskega letališča.
Del te nadgradnje, ki jo bo financiral še neznani proizvajalec s področja informacijske tehnologije, bosta tudi Tivolski lok in poglobitev vseh železniških tirov na območju Ljubljane. Ne le, da bosta tako Ljubljana in njeno predmestje dobila podzemno železnico, tudi tivolski park bo tako postal neločljiva celota, končno povezana s središčem Ljubljane.
Stegne pri Ljubljani imajo slabo javno potniško povezavo z Ljubljano. Vlak je sicer hiter, a njegova pogostost je neenakomerna in čez dan redka, mestni avtobusi pa vozijo pogosteje, a vožnja traja tudi do sedemkrat dlje.
Nova gradnja ali revitalizacija obstoječih stavb?
Iz načrtovanega distribucijskega centra v Stegnah pri Ljubljani bodo predvidoma pokrivali vse države jadranske regije (Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Kosovo, Severno Makedonijo, Albanijo) in tudi bližnjo Avstrijo ter severni del Italije (severno od reke Pad).
Ni znano, ali bodo gradili na zelenih površinah, iz smeri katerih se praviloma ob četrtkih širi tudi nezmotljivi vonj gnojil, ki tako dopolnjuje "šopek" vonjav industrijskih izpustov, ali pa bodo obnovili eno od razpadajočih (a še vedno dejavnih in okoljsko spornih) stavb, ki jih v industrijski coni Stegne pri Ljubljani zagotovo ne manjka.
Industrijska cona Stegne, ki jo marsikdo opisuje kot zanemarjeno in infrastrukturno neustrezno, bi s prihodom svetovnega tehnološkega velikana lahko hitro dobila prepotrebno "stilsko preobrazbo" in prometno nadgradnjo.
Ne le med Divačo in Koprom, drugi tir tudi med Ljubljano in novim Terminalom Stegne
Prihod svetovnega tehnološkega velikana v ta turistično (in sicer) ne najbolj privlačen del slovenske prestolnice, bo prinesel koristi tudi za prometno povezanost te industrijske cone in Ljubljane v celoti.
"Investitor pričakuje izgradnjo manjšega logističnega terminala v Stegnah in tudi drugega tira, ki bo potekal od prihodnje multimodalne postaje Terminal Stegne do središča Ljubljane, kjer bi se potem navezal na dvotirno progo do Divače in naprej do Kopra (ki še nima dvotirne proge)," smo lahko slišali iz virov blizu omenjenega nepremičninskega nakupa.
Industrijska cona Stegne, ki jo marsikdo upravičeno opisuje kot zanemarjeno, nefunkcionalno in infrastrukturno neustrezno, bi s prihodom svetovnega tehnološkega velikana lahko hitro doživela prepotrebno "stilsko" preobrazbo. Pripravljalna dela že potekajo.
Multimodalni Terminal Stegne bo poleg tovornega dela obsegal tudi potniški terminal, od koder bo nova hitra železnica zagotavljala dolgo pričakovano povezavo slovenske prestolnice z njenim letališčem, ki v času večine jutranjih odhodov letal in v vseh večernih prihodih letal nima redne povezave z javnim prevozom.
Gradnjo naj bi prevzelo isto kitajsko podjetje, ki na Hrvaškem gradi most na polotok Pelješac, ki so ga sicer oblikovali slovenski arhitekti. Prvo vožnjo potniškega vlaka med Terminalom Stegne in Letališčem Jožeta Pučnika, kjer bo dovoljena hitrost vlaka na nekaterih odsekih presegala celo 160 kilometrov na uro, lahko pričakujemo prvega aprila naslednje leto.
Stegne pri Ljubljani bodo morda kmalu dobile poleg novih vlakov tudi povsem novo progo.
Aneks bo zagotovil prihranke
Sredstva za gradnjo tirov med Stegnami in Ljubljano naj bi zagotovili s prihranki, ki jih bo menda že v kratkem prinesel aneks pogodbe enega od izvajalcev za gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom, nam je še povedal vir, ki ni želel razkriti svoje identitete.
Upamo, da vam bo ta naša namišljena novica izvabila nasmeh ali dva na obraz, pa če jo berete v industrijski coni Stegne ali kje drugje.
16