Nedelja, 29. 7. 2018, 10.00
6 let, 4 mesece
Ali višja izobrazba prinese višjo plačo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,21
13
Zaposleni z višješolsko izobrazbo na Švedskem zasluži za petino več od delavca s srednješolsko izobrazbo. V Braziliji, Čilu in Mehiki je njegova plača več kot še enkrat višja. V Sloveniji pa se z diplomo da zaslužiti za tri četrtine višjo plačo, kažejo podatki OECD. Razlika se iz leta v leto zmanjšuje.
Izkupiček pri plači, ki ga prinese višja izobrazba, je bistveno višji v državah, kjer je delež odraslih, ki so končali terciarno izobrazbo, nižji. Takšne države so Brazilija, Kostarika, Kolumbija in Mehika, v nedavnem poročilu ugotavlja OECD.
V teh državah lahko diplomant zasluži tudi do 150 odstotkov višjo plačo, kot če bi po koncu srednje šole končal izobraževanje in se takoj zaposlil. V teh državah ima terciarno izobrazbo okoli petina odraslih med 25. in 64. letom starosti.
Slovenec z diplomo lahko zasluži za tri četrtine več
Na drugi strani se nadaljevanje šolanja pri plači precej manj pozna v državah, kjer je delež diplomantov večji. Na Švedskem ima namreč vsaj višješolsko izobrazbo 40 odstotkov odraslih, njihova plača pa je v povprečju le za 20 odstotkov višja od plače delavcev s srednješolsko izobrazbo.
V Sloveniji se z diplomo da zaslužiti za tri četrtine višjo plačo, kažejo podatki OECD. Pri nas je terciarno izobrazbo sicer pridobila slaba tretjina odraslih med 25. in 64. letom starosti, srednješolsko izobrazbo pa ima dobra polovica odraslih.
Slovenec s srednješolsko izobrazbo je leta 2016 v povprečju zaslužil slabih 1.400 evrov bruto, z univerzitetno izobrazbo pa 2.300 evrov bruto, kažejo zadnji podatki statističnega urada.
Spodnji graf prikazuje, koliko so plače zaposlenih med 25 in 64 letom starosti z univerzitetno izobrazbo višje od zaposlenih s srednješolsko izobrazbo. Vključeni so zaposleni za polni in skrajšani delovni čas. Modri stolpci prikazujejo odstotek odraslih z univerzitetno izobrazbo.
Starejši iztržili več
Pri tem OECD ugotavlja, da so starejši delavci s svojo diplomo iztržili bistveno več od mlajših kolegov. V povprečju držav OECD mladi (25-34 let) z diplomo zaslužijo približno 35 odstotkov več, starejši (55-64 let) pa kar 70 odstotkov.
V več državah, med njimi v Sloveniji, sosednji Avstriji in na Slovaškem, je razlika v izkupičku, ki ga prinese višja izobrazba, med mladimi in starejšimi tudi več kot 50 odstotnih točk.
V Sloveniji na primer diplomant pri 55 letih zasluži skoraj še enkrat višjo plačo kot kolega s srednješolsko izobrazbo, diplomant pri 30 letih pa le dobro tretjino več.
Avtorji poročila ocenjujejo, da to razliko lahko pojasnijo delovna doba in delovne izkušnje, saj se visoko usposobljeni in visokokvalificirani delavci po plačni lestvici hitreje premikajo navzgor. Razlog je seveda tudi v tem, da je med terciarno izobraženimi danes bistveno večja konkurenca kot pred desetletji.
V Sloveniji na primer diplomant pri 55 letih zasluži skoraj še enkrat višjo plačo kot kolega s srednješolsko izobrazbo, diplomant pri 30 letih pa le dobro tretjino več.
Je bila diploma nekoč več vredna?
Poročilo primerja tudi podatke iz leta 2015 s stanjem leta 2005 in ugotavlja, da je bila diploma pred desetletjem več vredna. V več državah se je namreč razlika med plačo diplomanta in srednješolca zmanjšala, tako pri mladih kot starejših.
Pri tem ob Poljski posebej omenjena Slovenijo. V teh dveh državah se je namreč ta razlika najbolj zmanjšala, in sicer za 15 odstotnih točk. Pri nas so nastradali predvsem mladi, v njihovi skupini se je razlika zmanjšala kar za 25 odstotnih točk.
Če to iz odstotkov pretvorimo v evre: razlika v bruto plači srednješolcev in diplomantov je leta 2008 znašala 1.100 evrov, leta 2016 pa 900 evrov. Starejših podatkov za plače glede na izobrazbo v podatkovni bazi statističnega urada ni. Leta 2008 je sicer Slovenec s srednješolsko izobrazbo zaslužil 1.200 evrov bruto, z univerzitetno pa 2.300 evrov bruto.
Na drugi strani je nekaj držav, kjer se je razlika med plačami glede na izobrazbo vendarle nekoliko povečala, in sicer v sosednji Avstriji, na Portugalskem, v Avstriji in na Novi Zelandiji.
Diplomirani ekonomist bo delal 28 let, da bo ujel strojnega tehnika
Poročilo OECD zajema zgolj primerjavo plač, ne pa tudi izpada dohodka v času študija. Čeprav zaposleni z univerzitetno izobrazbo mesečno na svoj račun dobi več denarja od nekoga, ki se je zaposlil po končani srednji šoli, ni nujno, da je od njega tudi bogatejši.
Študij namreč vzame kar nekaj let, ko posameznik ne služi, in tako bo, kot smo že poročali, diplomirani ekonomist moral delati kar 28 let, da bo v skupnem zaslužku ujel strojnega tehnika.
13