Podjetni dijaki, ki si delovna mesta ustvarjajo sami (video)

V srednješolskih centrih iz Naklega, Novega mesta in Ptuja so letos izvedli pilotni projekt Vrata odpiram sam, katerega cilj je med mladimi spodbuditi podjetništvo in prilagodljivost ter s tem razvoj in pospeševanje novih zaposlitvenih možnosti.

Dijak in dva mentorja so podjetje Gre za četrti predmet poklicne mature, pri katerem so dijaki morali razviti svojo lastno podjetniško idejo ter jo tudi uresničiti – napisati so morali podjetniški načrt, raziskati trg, pogledati, kako je s konkurenco, zastaviti finančno konstrukcijo in ne nazadnje predvideti, kdo in zakaj bo vodil podjetje, upravljal finance, razvijal marketing in podobno.

Podjetniške ideje niso razvijali sami, temveč so jim mentorsko oporo dajali učitelji ter lokalni podjetniki, ki so v sklopu projekta opravili sedem tisoč prostovoljnih ur mentorstva.

Med njimi je bil tudi Robert Ličen, ki je dijake skušal naučiti, da že dolgo ni več dovolj, da si priden in poslušen, temveč moraš tudi razmišljati s svojo glavo ter si želeti in drzniti spreminjati svet. "Če bi bili Steve Jobs, Bill Gates in Igor Akrapovič samo pridni, če bi samo sedeli v pisarni in prelagali papirje, bi si na koncu življenja rekli, kako sem imel dobro življenje. Ampak ti ljudje so imeli oziroma imajo željo spreminjati svet ter pokazati drugim, da se da boljše, hitreje in drugače živeti, drugače delati in zanamcem pustiti sled svojega življenja."

Učili so se tudi učitelji Podjetniških veščin podjetniki niso učili le dijakov, temveč tudi učitelje, ki bodo to znanje zdaj skušali uporabiti pri prihodnjih generacijah dijakov.

"Zelo sem hvaležna podjetnikom, ki so nam pomagali, da bomo tudi mi naprej našim dijakom skušali pokazati, da je vrednost izobraževanja tolikšna, kolikor si sposoben na trgu svoje znanje prodati. Zato je treba iti v tista okolja, za katera se izobražuješ," je ob predstavitvi končanega projekta dejala profesorica z BTŠ Naklo Mojca Logar.

Kakšne podjetniške ideje so razvijali dijaki

Želja, da bi pilotni projekt postal stalnica Projekt so na omenjenih šolskih centrih izvajali projektno, in sicer v organizaciji Centra za poklicno izobraževanje. Nad njim so bili navdušeni tako dijaki kot tudi učitelji in podjetniki, ki si poleg organizatorjev želijo, da bi to postal reden učni program.

Kot poudarja direktor šolskega centra Ptuj Branko Kumer, ki je v preteklosti delal v gospodarstvu, je skrajni čas, da izobraževanje in gospodarstvo stopita z roko v roki.

Državna sekretarka z izobraževalnega ministrstva Andreja Barle Lakota zagotavlja, da je v šolskem sistemu prostor za to. Pravi, da so obljube za to že zapisane, uresničile pa se bodo lahko tudi z evropskimi sredstvi.