Ponedeljek,
25. 3. 2019,
18.08

Osveženo pred

5 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

55

Natisni članek

Natisni članek

Željava Bihač klek objekt 505 podzemno letališče SFRJ Jugoslavija letališče MIG-21

Ponedeljek, 25. 3. 2019, 18.08

5 let, 7 mesecev

Najdražji projekt v Jugoslaviji, za katerega skoraj nihče ni vedel #foto #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

55

Željava | Vhod v Objekt 505 so v preteklosti varovala 100 tonska vrata | Foto Jan Lukanović

Vhod v Objekt 505 so v preteklosti varovala 100 tonska vrata

Foto: Jan Lukanović

Leta 1956 so pri hrvaški vasici Željava začeli brneti gradbeni stroji. Vodstvo nekdanje Jugoslavije se je namreč odločilo, da bodo v popolni tajnosti pod goro Plješevica zgradili najnaprednejše podzemno letališče v tem delu sveta.

Gradnja je trajala 12 let, projekt pa je stal približno toliko, kot bi stala štiripasovna avtocesta skozi vse države bivše federacije.

Na meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino je bil tako leta 1968 dokončan simbol jugoslovanske vojaške moči. To je bila skrivna trdnjava, ki je sovražnikom pognala strah v kosti. Na radarju je ni bilo mogoče zaznati. Iz zraka se je ni dalo uničiti. In tudi če bi sovražniki proti Jugoslovanom uporabil najstrašnejše orožje, kar so ga tisti čas poznali, to ne bi bilo dovolj.

Objekt 505, Klek, Željava

Podzemni del letališča Željava, znan tudi kot Klek, Objekt 505 ali pa kar “Rupa”, je bil eno največjih podzemnih letališč v Evropi. Njegov obstoj je bila skrbno varovana skrivnost. O njem pa se je po bivši državi le občasno šušljalo. 

Slika: http://zeljava-lybi.com/ | Foto: Slika: http://zeljava-lybi.com/
Objekt 505 je bila zgrajen v času, ko so velike sile v Evropi merile svoje moči. Jugoslavija se je takrat znašla med kladivom in nakovalom, suverenost države pa je bila na prvem mestu. Letališče je bilo zato zgrajeno na geostrateškem položaju, ki je omogočil direkten nadzor nad severnimi mejami države, in je služilo predvsem za varovanje jugoslovanskega zračnega prostora.

Na vrhu gore Plješevica je bil izredno natančen radar, ki je zaznal vsakršne premike znotraj in celo zunaj državnih meja. Skrivnostni Objekt 505 v radarski senci pod goro pa je bil v stalni pripravljenosti, da sovražnika v zraku prestreže, še preden ta doseže svoj končni cilj. 

Slika: http://deacademic.com | Foto: Slika: http://deacademic.com

Najmodernejša vojaška baza v Jugoslaviji

Vojaški kompleks Željava je bil zelo obsežen, tehnološko izredno dovršen, predvsem pa pregrešno drag. Njegova cena je bila takrat nekje med šestimi in osmimi milijardami dolarjev, kar bi v današnjih dneh znašalo okoli 50 oziroma 70 milijard dolarjev (približno 40 oziroma 60 milijard evrov), s tem pa je bil to tudi daleč najdražji objekt v nekdanji državi.

V Željavi se je zunaj gore razprostiralo več vzletno-pristajalnih stez ter kasarna s 34 objekti. V goro so vodila štiri stotonska vrata iz armiranega betona. V gori pa se je skrivalo kar 3.500 metrov predorov in povezovalnih jaškov.

Pod zemljo je bilo pravo malo mesto, kjer niso manjkale niti delavnice, učilnice, skladišča, ambulanta, bivalni prostori, kuhinja, jedilnica in celo manjša kinodvorana.

V kompleksu so bile na varnem lahko skrite tri letalske eskadrilje, v garažnih galerijah pa je bilo prostora za največ 58 letal tipa MIG-21. Letala so na površje pripeljali s posebnimi električnimi vlačilci, na stezi pa je bil v toplejšem delu leta vedno pripravljen dežurni par lovcev, ki je bil za vzlet nared v dveh minutah.

Slika: http://deacademic.com | Foto: Slika: http://deacademic.com
V Željavi je bilo več sto zaposlenih. Vojaki so prebivali v kasarnah na letališču. Velika večina tehničnih kadrov in pilotov pa je bila nastanjenih v mestu Bihać, kjer jim je vojska zgradila stanovanja. 

Dostop do kompleksa je bil dovoljen le osebam z dovolilnico, gibanje po podzemnem objektu pa je bilo omogočeno le osebam, ki so bile za delovanje objekta nepogrešljive. Okolica je bila močno zastražena, večji del območja miniran, zaradi tajnosti pa zaposleni o objektu z nikomer niso smeli govoriti. 

Usoda in uničenje Željave

Fotogalerija
1
 / 21

Letališče Željava je bilo aktivno 24 let. Na letališču so bili 24 ur na dan v pripravljenosti eni najboljših pilotov v državi. V teh letih so letala iz Željave vzletala večinoma na izvidniške naloge.

To se je spremenilo z začetkom jugoslovanske vojne, ko je letališče dobilo novo vlogo, letala pa so vzletala predvsem za napade na razpadajočo državo.

Tako je bilo vse do 17. maja 1992, ko so enote JLA ob umiku razstrelile pristajalne steze in podzemni bunker. Oprema objekta je bila uničena, vendar pa struktura podzemnega bunkerja kljub 52 tonam razstreliva stoji še danes.

Željava | Foto: Jan Lukanović Foto: Jan Lukanović

“Spomenik ljudski genialnosti in neumnosti”

Zgodbe najdražjega letališča v SFRJ morda le ni še konec. Skupina zanesenjakov Željava Lybi team si je za cilj zastavila ponovno obuditev tega megalomanskega objekta. V njem namreč vidijo edinstveno priložnost, da iz razvaline naredijo turistično atrakcijo. 

Navsezadnje je Željava le nekaj kilometrov oddaljena od Plitviških jezer, ki na leto privabijo več kot milijon obiskovalcev z vsega sveta.

Dela je veliko, a prizadevanja, da Objekt 505 postane nekaj več kot le ruševina, že privabljajo pozornost ljubiteljev zgodovine. Park vojaške zgodovine Pivka se je zato povezal s kolegi iz Hrvaške, skupaj pa so organizirali prvi večji vodeni ogled te, sicer nedostopne atrakcije.

Željava | Foto: Jan Lukanović Foto: Jan Lukanović

Bili smo med srečneži, ki smo si rove lahko ogledali v družbi pilotov, inženirjev in vojakov, ki so v Željavi službovali še pred vojno. Pripovedi ljudi, ki so v podzemnem letališču preživeli tudi po več let svojega življenja, so močan kontrast temu, kar tam dejansko vidimo.

Črni in uničeni hodniki, tema, vlaga in zakrivljena kovina. Ne duha ne sluha o mogočni zgradbi, kot jo številni pomnijo. 

Za tiste, ki so bili v objektu nazadnje pred njegovim zatonom, je bila vrnitev med ruševine precej melanholična. Za preostale, ki smo pod Plješevico postopali prvič, pa so neskončni predori tudi svojevrstno, čeprav malce moreče doživetje. 

Željava | Foto: Jan Lukanović Foto: Jan Lukanović

Objekt 505 je veliko več kot le skrivna baza, kjer so razvijali “jugoslovanski vesoljski program”. Je del naše polpretekle zgodovine, ki se je vsaj v Sloveniji marsikdaj premalo zavedamo.

Objekt 505 je simbol moči naše bivše države, ruševine pa so jasen pokazatelj uničujoče sile ljudi, ki je pred manj kot tremi desetletji prizadela ta, nam ne tako oddaljen del sveta.