Bo Hillary v dvoboju s Trumpom uspelo ostati na nogah?

Pogled v zgodovino: Kako se je začelo

26. septembra 1960 sta se v Chicagu republikanski predsedniški kandidat Richard Nixon in demokratski predsedniški kandidat John F. Kennedy pomerila na prvem televizijskem soočenju v zgodovini ameriških predsedniških volitev.

Ta televizijski dvoboj je v veliki meri odločil takratne volitve. Na eni strani je bil zagoreli, mladostni Kennedy s širokim, bleščečim nasmehom, na drugi prepoteni, nekarizmatični Nixon. Volivci so se na koncu odločili za Kennedyja, ki ga je televizijska kamera preprosto vzljubila. 

Radijski poslušalci za Nixona, televizijski za Kennedyja

Kot zanimivost: dvoboj so prenašali tako po radiu kot po televiziji. Medtem ko so gledalci, ki so spremljati soočenje na malih ekranih, večinoma presodili, da je bil zmagovalec Kennedy, so tisti, ki so debato poslušali po radiu, dali prednost republikancu.

Niso bili vsi poznejši ameriški predsedniški televizijski dvoboji tako usodni za končni izid (leta 2004 je namreč George Bush mlajši na volitvah premagal retorično bolj spretnega Johna Kerryja, ki se je na soočenjih bolje odrezal), toda letos se zdi, da utegnejo tri televizijska predsedniška soočenja dokončno nagniti tehtnico na stran enega od kandidatov.

Letošnja predsedniška soočenja:

Prvo predsedniško soočenje se bo po ameriškem vzhodnem času začelo v ponedeljek, 26. septembra, ob 21. uri, končalo pa ob 22.30. Soočenje bo na univerzi Hofstra na newyorškem Long Islandu.

Po srednjeevropskem času bo soočenje v torek med 4.00 in 5.30.

Drugo predsedniško soočenje bo v nedeljo, 9. oktobra, na univerzi v St. Louisu.

Tretje, končno soočenje bo v sredo, 19. oktobra, na nevadski univerzi v Las Vegasu.

Soočanja bodo trajala eno uro in pol in bodo brez odmorov za oglase.

Volivci in gledalci (tako ameriški kot drugod po svetu) letošnja televizijska predsedniška soočenja nestrpno pričakujejo zlasti zaradi republikanskega predsedniškega kandidata Trumpa, gostobesednega, hrupnega nepremičninsko-gradbenega milijarderja z izkušnjami televizijskega zabavljača iz resničnostne serije Vajenec.

Na televizijskih soočenjih bosta morala Donald Trump in Hillary Clinton prepričati še neopredeljene volivce, hkrati pa paziti, da ne odvrneta že skoraj prepričanih volivcev. Letošnje volitve bodo ene od bolj prelomnih v ameriški zgodovini, saj se dogaja nekakšna zamenjava volivcev. Številni tradicionalni volivci demokratov bodo namreč volili Trumpa, na drugi strani pa bodo zlasti številni premožni republikanski volivci volili Clintonovo. Na fotografiji: Američana z maskama Clintonove in Trumpa. Foto: Reuters

Ameriške predsedniške kampanje so namreč še vedno svojevrstni šovi, kar je rojenemu showmanu Trumpu, ki slovi po ostrih in pikrih tvitih ter populističnih govorih na množičnih shodih, pisano na kožo. Veliko manj so debate pisane na kožo Clintonovi, ki je bolj zadržana in veliko manj energična oseba kot njen izzivalec.

Trump umirja retoriko in skuša biti bolj predsedniški

Kakšen bo torej dvoboj? Bo Trump oster in žaljiv do Hillary Clinton? Mogoče preoster in preveč žaljiv za volivce, ki so še neodločeni in tehtajo, komu bodo 8. novembra namenili svoj glas?

Dejstvo je, da je Trump v zadnjem času malce umiril svojo retoriko in skuša biti bolj spravljiv, skuša delovati, kot temu rečejo strokovnjaki za odnose z javnostmi v ZDA, bolj predsedniško. 

Donald Trump mlajši nadomešča očetove provokacije

Kot je videti, je ostri, provokativni del kampanje prepustil svojemu najstarejšemu sinu Donaldu Trumpu mlajšemu, ki je pred dnevi na Twitterju v očetovem slogu dvigal prah s primerjavo med sprejemom sirskih beguncev, med katerimi se skrivajo tudi islamski teroristi, in bomboni Skittles, med katerimi so nekateri zastrupljeni.

Nasilni protesti temnopoltih v ameriških mestih, ki so se začeli leta 2014, so tema, ki se ji na soočenjih ne bo mogoče izogniti. Še zlasti, ker so pred dnevi v mestu Charlotte v ameriški zvezni državi Severna Karolina izbruhnili do zdaj najsilovitejši nemiri. Foto: Reuters

Kakšen bo potek soočenja Trumpa in Clintonove, je seveda v veliki meri odvisno od moderatorjev, toda kljub temu lahko predvidimo nekatere potencialne teme in stališča obeh kandidatov.

Trump obljublja obnovitev ameriške veličine

Donald Trump od poletja 2015, ko je napovedal kandidaturo za predsednika ZDA, nastopa kot nekakšen izzivalec uveljavljenemu establišmentu in statusu quo, tako znotraj republikanske stranke kot v državi sami.

Kot namiguje že njegov osrednji predvolilni slogan Naredimo Ameriko spet veliko (Make America great again), je Amerika po njegovem mnenju trenutno majhna, torej v krizi. Šibka navzven in navznoter. 

Omejevanje priseljevanja in konec globalizacije

Njegovo glavno zdravilo, ki ga ponavlja že od lanskega poletja in bo po Trumpovem mnenju dvignilo tako življenjski standard Američanov kot okrepilo notranjo varnost, je strožja politika priseljevanja in konec globalizacije, tj. prenosa delovnih mest in proizvodnje iz ZDA v druge države.

Nezakonito priseljevanje je tema, ki je Donaldu Trumpu prinesla republikansko predsedniško nominacijo. Skoraj zagotovo bo tudi tema, o kateri se bodo kresala mnenja na televizijskih soočenjih, saj je Hillary Clinton ostra nasprotnica Trumpovih zamisli, kot je na primer gradnja zidu na meji z Mehiko. Čez ameriško-mehiško mejo pa zadnja leta v ZDA ne prihajajo samo nezakoniti priseljenci iz Mehike oziroma Latinske Amerike, ampak tudi z drugih celin. Na fotografiji: skupina nezakonitih priseljencev iz Nepala, ki so najprej prišli v Srednjo Ameriko in jih je na poti proti mehiško-ameriški meji v Hondurasu zajela tamkajšnja policija. Foto: Reuters

Strožja politika priseljevanje (gradnja zidu na meji z Mehiko in izgon nezakonitih priseljencev) bo po njegovem mnenju povečala zaposlovanje brezposelnih Američanov, zlasti temnopoltih, saj podjetja zdaj rajši zaposlujejo cenejše nezakonite priseljence.

Notranja varnost in umiritev rasnih napetosti

Prepoved priseljevanja muslimanov naj bi okrepila notranjo varnost in preprečila nadaljnje teroristične napade islamskih skrajnežev v ZDA. Konec prenosa delovnih mest in proizvodnje iz ZDA v tujino bo po njegovem mnenju prav tako zaustavil večanje revščine in kriminala, zlasti v mestih, v katerih živi veliko temnopoltih.

Več delovnih mest, ki jih bo Trump po napovedih ustvaril tudi z nižanjem davkov in povečanjem carine na uvožene izdelke, naj bi umirilo tudi rasne napetosti in nezadovoljstvo v ameriških mestih ter končalo nasilne proteste, ki smo jim priča od leta 2014. 

Slovo ZDA kot svetovnega policaja?

Na zunanjepolitičnem področju Trump napoveduje konec intervencionistične politike, ki je bila značilna zlasti v obdobju predsednikovanja Georgea Busha mlajšega, torej konec vloge ZDA kot svetovnega policaja.

Donald Trump zagovarja uvedbo 35-odstotnih carin na mehiške in 45-odstotnih carin na kitajske izdelke. S tem želi uvožene izdelke narediti manj konkurenčne od ameriških. Hillary Clinton temu nasprotuje, saj meni, da bi to vodilo v trgovinsko vojno med državami in škodilo ameriški konkurenčnosti na svetovnem trgu. Na fotografiji: Clintonova v govoru v Denverju drži v roki iz Hongkonga uvoženo kravato, ki jo nosi Trump. Foto: Reuters

Hillary Clinton: Skupaj smo močnejši

Hillary Clinton je na ameriškem političnem odru že od leta 1993, ko je postala prva dama z velikim vplivom na politiko svojega moža Billa Clintona. Hočeš nočeš je tako del statusa quo. Če Trump poudarja, da bo Ameriko naredil spet veliko, Hillary poudarja, da je Amerika že velika. 

Njen predvolilni slogan se glasi Skupaj smo močnejši (Stronger Together), torej poudarja sodelovanje in enotnost. In prav Trumpa in njegova stališča Clintonova vidi kot grožnjo tej ameriški enotnosti. Nekdanja prva dama Trumpu med drugim očita rasizem, ksenofobijo in islamofobijo.

Kako preprečiti teroristične napade, kot je bil nedavni bombni napad v New Yorku, ki na srečo ni zahteval življenj? Trump je prepričan, da bi pomagala začasna prepoved priseljevanja muslimanov v ZDA (ali vsaj muslimanov iz držav, ki so tvegane z vidika varnosti). Clintonova, ki se izogiba povezovanju terorističnih napadov in islama, temu nasprotuje, saj meni, da je to le voda na mlin Islamski državi. Trump na očitke, da s svojimi idejami zgolj spodbuja islamski terorizem, odgovarja, da sta Barack Obama in Hillary Clinton soodgovorna za razmah Islamske države. Foto: Reuters

Gradnja zidu na meji z Mehiko in omejevanje priseljevanje bi po njenem mnenju poslabšala odnose z Mehiko in drugimi državami ter škodila tudi gospodarskemu sodelovanju. 

Trump spodbuja islamski radikalizem?

Prepoved priseljevanja muslimanov je po njenem prepričanju izraz islamofobije, ki bo le še okrepila islamski radikalizem. Kot meni, so Trumpovi predlogi samo voda na mlin Islamski državi pri njeni rekrutaciji potencialnih teroristov.

Na gospodarskem področju Clintonova zagovarja davek za bogate, je proti povečanju carin, namesto tega bi proizvodnjo v ZDA privabljala z davčnimi olajšavami. Na zunanjepolitičnem področju bi nadaljevala dozdajšnjo politiko. 

Hillary bo neposredno nagovorila belopolte in tako rešila težave

Če Trump vzroke za rasne proteste in večanja kriminala išče v revščini in pomanjkanju delovnih mest v afroameriških soseskah, Clintonova razloge za težave vidi skoraj izključno v policijskem nasilju nad temnopoltimi, ki naj bi imelo korenine v predsodkih belopoltih do temnopoltih. Rešitev, ki jo ponuja: neposredno naj bi nagovorila belopolte, da se znebijo predsodkov.

Šibke točke Hillary Clinton, ki jih lahko Trump izkoristi na soočenju:

-    Pošiljanje zaupne e-pošte z nezavarovanega zasebnega strežnika v času, ko je bila Hillary ameriška državna sekretarka (2009–2013).
-    Delovanje sklada zakoncev Clinton (Clinton Foundation), ki navzven deluje kot dobrodelni sklad, a je del prikritega mehanizma lobiranja.
-    Zdravstveno stanje ter nejasno in nedosledno pojasnjevanje njene slabosti ob 15. obletnici terorističnih napadov na New York.
-    Po napadu libijskih islamskih skrajnežev na ameriško veleposlaništvo v Bengaziju je zavajala javnost, ko je trdila, da so napadi povezani s spornim protiislamskim filmom Nedolžnost muslimanov. 
-    Hillary Clinton je na politični sceni že več kot dve desetletji, zato so se je številni Američani že naveličali.

Šibke točke Donalda Trumpa, ki jih lahko Clintonova izkoristi na soočenju:

-    Trump se izmika javni objavi svoje davčne napovedi. Svojo davčno napoved so po letu 1972 z izjemo milijarderja Rossa Perota leta 1992 objavili vsi glavni predsedniški kandidati.
-    Sporno delovanje Trumpovega družinskega sklada Donald Trump Foundation. Trump naj bi denar iz neprofitnega sklada porabljal za plačila pravnih stroškov svojih zasebnih podjetij.
-    Trump nikoli ni bil imenovan ali izvoljen na kakšno politično funkcijo, zato mu lahko Clintonova očita neizkušenost.