Nick Vujicic: Razmišljamo le, kaj bi imeli, pozabljamo pa, kaj že imamo

Nick Vujicic je 28-letnik iz ZDA, ki že od rojstva živi brez rok in nog. Rojen v Avstraliji staršem srbskih korenin je bil kot prvorojeni od treh otrok v družini Vujicic veliko presenečenje najprej za starše, potem pa tudi za vso okolico, ki je njegovo invalidnost dolgo spremljala z izbuljenimi očmi in nenehnim spraševanjem – kaj se je pa tebi zgodilo? Kljub temu da je predvsem kot najstnik iskal svojo identiteto in se spopadal z depresijo, je znal številne življenjske pripetljaje reševati s humorjem. Tako se je odločil, da bo tudi svojo telesno hendikepiranost spremil s humorjem in se pozabaval z odgovorom na stalno vprašanje – to so povzročile cigarete.

Občinstvo ogrel 150-članski gospel zbor V dvorani se je zbrala tisočglava množica (med njimi tudi boksar Dejan Zavec, temu je dvorana namenila bučen aplavz), ki je prišla poslušat po svetu že dobro znanega motivatorja. Pogovori z njim bodo v Sloveniji še ves teden (predstave so vsak dan v enem od slovenskih krajev, končale pa se bodo v soboto v Areni Stožice v Ljubljani).

Vzdušje je z doživeto odpetimi gospeli dodobra ogrel 150-članski zbor pod vodstvom Katarine Bordner, ki je za SiOL povedala, da so to pevci, nabrani z vseh vetrov, in res je bilo med obrazi mogoče opaziti pevce vseh starosti in celo Faniko Križaj, ki je na Slovenija ima talent pokazala svojo pevsko nadarjenost kljub telesni prikrajšanosti zaradi cerebralne paralize.

Rad bi, da bi od tod odšli drugačni Nicka je spremljevalec prinesel na mizo, ki so jo postavili na oder, in še preden je začel z "dober večer", je bila dvorana ganjena – človek, ki je prikrajšan za tisto, kar ima večina za samoumevno, se je v rokah drugega človeka zazdel tako majhen in nebogljen. A te občutke je hitro pregnal: "Nočem se vam smiliti. Nočem vam deliti lažnih nasmeškov. (Vmes se za ponazoritev prisiljeno nasmeje in nas seveda spravi v smeh.) In ne morem pozdraviti vašega srca. Nisem prišel zato, da bi imel predstavo. To, kar vidite, je resnično. Rad bi vas spodbudil, da si po tem večeru nikoli več ne boste želeli biti isti."

Čeprav sem sprva pričakovala značilen ameriški govor še enega motivatorja, ki zna dobro obračati besede in pritiskati na točke, kjer se čutimo nebogljene, je Nick že s svojimi srbskimi vložki in humorjem (predvsem na svoj račun) občinstvo pogosto nasmejal do solz. Ni kaj, če si prej nikakor ni predstavljal, da mu bo uspelo z govori, ima mnogo tistega, kar govornika naredi privlačnega –predvsem iskrenost in smisel za teatralnost – pri njem sta to predvsem način govora, s katerim ni izgubil niti sekunde pozornosti publike, in obrazna mimika.

Zgodba vzponov in padcev Po vseh salvah smeha Nick predstavi svojo življenjsko zgodbo, ki seveda ni bila vedno tako polna smeha, kot pravi, to tudi danes ni. Vse od rojstva v Avstraliji, ko je zaradi telesne drugačnosti šokiral starše, pa do osnovne šole, kjer se je moral stalno bojevati s poniževanji sošolcev in samospraševanjem, zakaj se je moral prav on roditi brez okončin. Pri osmih letih je prvič pomislil na samomor, tega je pri enajstih tudi poskusil narediti, a ga je ustavila misel na prizor na njegovem pogrebu, ko bi se družina spraševala, kaj je naredila narobe. In tega jim ni mogel narediti: "Danes vem, da je samomor le krik po ljubezni."

Pri njegovi rasti mu je v največjo pomoč njegova družina, ki ga sprejema takšnega, kot je, predvsem pa mu daje oporo pri njegovem nenehnem prizadevanju, da bi živel čim bolj polno življenje (med drugim zna plavati, igra golf in nogomet, ribari, hodi na zmenke …). No, starši so ga podpirali povsod razen pri odločitvi, da bo postal govornik.

Prvi govor pred desetimi ljudmi Ko je proti koncu študija računovodstva odkril, da je govorništvo tisto, kar bi v življenju rad počel, ga je mama najprej vprašala, o čem bo govoril. Odgovoril je: "Ne vem." Vedel ni niti, kako naj pridobi prve poslušalce, a se je odločil, da bo poskusil in se učil na svojih napakah. Tako je po 53 neuspelih telefonskih klicih dobil vabilo na eno od avstralskih šol. Za prevoz je prosil brata, a ker se od veselja nad povabilom ni prav veliko pozanimal o tem, kako bo stvar videti, ni vedel, da gre za šolo, ki je oddaljena dve uri in pol vožnje in da bo pet minut govoril pred desetimi učenci.

Danes se lahko pohvali z več kot 30 tisoč povabili z vsega sveta, svojo neprofitno organizacijo Življenje brez okončin, 100 milijoni ogledov njegovih posnetkov na spletu in svojim podjetjem za motivacijske govore. Njegov moto: "Prvič: Ne veš, kaj lahko dosežeš, če ne poskusiš. Drugič: Ko ti spodleti, poskusi znova – Thomasu Edisonu, izumitelju žarnice, je spodletelo 9.999-krat. Tretjič: Svoje ovire spremeni v priložnosti. In četrtič: Naj te ne bo strah neuspehov."

Nov pogled na življenje mu daje vera Nicka je do njegovega pogleda na svet pripeljala predvsem vera v Boga, temu se ves čas govora zahvaljuje za to, da ga je ustvaril takšnega, kot je, čeprav ga je pogosto prosil, naj naredi čudež in mu da okončine (ob tem ne pozabi omeniti, da verjame v čudeže, zato ima za vsak slučaj v omari par novih čevljev). Moč za življenje mu daje Sveto pismo in ob tem se posveti tudi Slovencem: "Odprite kdaj to knjigo, da boste videli, kaj je v njej. Slovenci, veste, kaj piše v prvi slovenski knjigi vašega velikega pisatelja Primoža Trubarja? Prvi stavek pove, da je Bog stvarnik. To je prva beseda v slovenščini." Ob tem sem se spraševala, kako bo publika sprejela tak verski nagovor (saj vendar nismo v Ameriki), a po koncu se dvorana kar ni in ni hotela sprazniti in mu je namenila stoječe ovacije.