Zoper globalno segrevanje tudi z zmanjševanjem količine saj in smoga

Prav tako bi lahko to pozitivno vplivalo na povečanje proizvodnje hrane in rešilo več milijonov življenj, ki jih terjajo bolezni srca in pljuč.

Do leta 2050 za 1,3 stopinje topleje Četudi so se pogovori o tem, kako in v kolikšni meri naj države zmanjšajo emisije ogljikovega dioksida, znašli na mrtvi točki, bi paralelna akcija zoper saje in smog lahko kupila pomemben čas in tako prispevala k omejitvi globalnega segrevanja.

Glede na trenutne projekcije se bo ozračje do leta 2050 segrelo za 1,3 stopinje Celzija, kar bo glede na predindustrijsko obdobje pomenilo skupno segretje v višini 2,2 stopinje Celzija.

Nova raziskava ZN je medtem pokazala, da bi lahko takojšen spopad s t. i. črnim ogljikom in ozonom globalno segrevanje do leta 2030 zmanjšalo za 0,5 stopinje Celzije. Na ta način bi bil cilj, da bi se ozračje do leta 2050 skupaj segrelo "le" za dva odstotka, znova aktualen.

Borimo se lahko tudi na kratek in srednji rok "Imamo jasne in natančne meritve, da se lahko zoper globalno segrevanje borimo tudi na kratek in srednji rok," je ob tem dejal Drew Shindell, ki je sodeloval v raziskavi, sicer pa dela v inštitutu ameriške vesoljske agencije Nasa.

Črni ogljik, ki se nahaja v sajah, nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, lesa in biomase. Največje količine črnega ogljika sicer nastanejo zaradi uporabe avtomobilov, tovornjakov, starih štedilnikov, njihov proizvajalec pa je seveda tudi industrija.

Saje, ki se sproščajo v zrak, prispevajo h globalnemu segrevanju tako, da absorbirajo sončno svetlobo. Kadar prekrijejo sneg in led, pospešujejo tudi taljenje, kar se denimo dogaja na Arktiki. Poleg tega črni ogljik povzroča prezgodnje smrti zaradi bolezni srca in raka pljuč.

Ozon, ki je glavna sestavina smoga, pa ima učinek tople grede, obenem pa je tudi velik onesnaževalec. Sestoji iz različnih plinov, med drugim iz metana, in je sam po sebi pomemben povzročitelj globalnega segrevanja.

Kot navaja raziskava, črni ogljik in ozon v nasprotju z ogljikovim dioksidom, ki se enkrat, ko je sproščen, v ozračju nahaja več stoletij, lahko izgineta precej bolj hitro - če se le omeji njune proizvajalce.