Petek, 4. 11. 2016, 11.01
7 let, 2 meseca
Založene oporoke: trije oškodovanci od države zahtevajo 180 tisoč evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,83
Zaradi napak sodišč in posledično založenih oporok so bili do zdaj vloženi vsaj trije odškodninski zahtevki v skupni vrednosti okrog 180 tisoč evrov. Končana je ena zadeva – država bo oškodovancu plačala 29 tisoč evrov.
Vrhovno sodišče je lani, po odkritju primera založene oporoke na novogoriškem sodišču, odredilo pregled oporok na vseh okrajnih sodiščih od leta 1945 dalje. Najdenih je bilo pet tisoč nerazglašenih (po domače povedano založenih) oporok. Te so sodišča založila, kar pomeni, da jih niso upoštevala v zapuščinski razpravi, temveč so premoženje razdelila dedičem v skladu z določili zakona o dedovanju.
S tem so lahko oškodovali dediča, navedenega v oporoki. Sodišča ocenjujejo, da je skupaj okrog 450 primerov oporok takih, da bi v njih navedeni dediči lahko utrpeli premoženjsko škodo, kar pomeni, da lahko zaradi napake od države zahtevao odškodnino.
Preberite še:
Sodišču ne zaupajte svoje oporoke!
Zakaj je Nina Betetto zamolčala to sodbo? #oporoke
"To stanje latentne nezakonitosti je trajalo kar desetletja. Naša čvrsta opredelitev in tudi odločitev je bila, da temu nekako naredimo konec in da se te stvari izčistijo," o aferi z založenimi oporokami pravi odhajajoči predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.
Ena končana zadeva, dve v teku
Na pravobranilstvu so trenutno seznanjeni s tremi zahtevki:
- V enem so že sklenili zunajsodno poravnavo, v kateri se je Republika Slovenija zavezala oporočnemu dediču plačati 29 tisoč evrov.
- V drugem so prejeli zahtevek za povračilo 128 tisoč evrov škode, a je pravobranilstvo sodišču predlagalo, da ga zavrne. Nam so sporočili, da podrobnosti ne morejo izdati, ker gre za odprt postopek, na seji odbora Državnega zbora za pravosodje na temo oporok pred dvema tednoma pa je prvi pravobranilec Jurij Groznik pojasnil, zakaj po njihovem mnenju zahtevek ni utemeljen. Dediči so v tem primeru namreč, kot je dejal, vedeli za oporoko, a so se odločili, da je ne upoštevajo ter da bodo delovali po zakonu. "Torej ob vedenju, da je bila oporoka, ki so jo pozneje našli, so se dogovorili za zakonito dedovanje," je dejal.
- V tretjem pa dedič zahteva 21 tisoč evrov. Pravobranilstvo še pripravlja odgovor.
Na prvobranilstvu so sicer šele pred kratkim začeli voditi evidenco o zahtevkih, povezanih z založenimi oporokami, zato obstaja možnost, da jih je več, pravijo. Pri tem pa iz odgovora pravobranilstva ni razvidno, ali so pri višini zahtevkov upoštevali tudi zamudne obresti, ki bi glede na časovno oddaljenost nekaterih zadev, lahko pomembno povišali višino končnega izplačila.
"Ministrstvo za pravosodje se je pogovarjalo z vrhovnim sodiščem in skupaj smo sklenili, da ljudi ne moremo kar preprosto napotiti na pravdo, češ tožite, ampak da lahko najdemo kakšno vmesno pot v smislu poravnav," pravi Goran Klemenčič, minister za pravosodje.
Okoren prvi odziv sodišč
Sprva so sodišča oporočne dediče, ki so jih obveščala o napaki, napotila na pravdo – naj torej tožijo trenutne lastnike dedovanega premoženja – ter odškodninske tožbe proti državi. Da je to neprimerno, je med drugim opozoril urad varuha človekovih pravic.
"Usmerjanja oškodovancev zgolj na pravdanje ne štejemo za ustrezno rešitev, saj to predvsem spregleda, da so razlogi za nastali zaplet na strani sodišč oziroma države," je na oktobrski seji odbora DZ za pravosodje opozoril Ivan Šelih z urada, ki je od vrhovnega sodišča zahteval širšo informacijo o razlogih za nastale težave in načrtovanih ukrepih.
"Država stopa naproti oškodovancem"
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je na isti seji pojasnil, da morebitnim oškodovancem ne bo treba vlagati odškodninskih tožb proti državi. Kot je dejal, "se je treba obrniti na sodišče z nekim zahtevkom, ki je (…) lahko povsem doma pripravljen, in en od teh sklepov prav vrhovnemu sodišču, pravobranilstvu in ministrstvu nalaga, da tem državljanom stopimo čim bolj naproti – in to bomo tudi storili".
Tako Klemenčič kot predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in tudi sveži vodja pravobranilstva Groznik so se na seji zavzeli za to, da bi se primere reševalo zunajsodno. Na pravobranilstvu zdaj pravijo, da so "aktivno pristopili k oblikovanju kriterijev za mirno reševanje sporov".
Če bi se to zgodilo danes …
Še eno odprto vprašanje je iskanje odgovornosti za nastale razmere. Klemenčič je od vrhovnega sodišča po medijskem razkritju nepravilnosti, o katerih so ga sicer obvestili že lani, zahteval poročilo. "Naše vprašanje je bilo, ali je imelo določeno okrajno sodišče nesorazmerno veliko število oporok glede na velikost (…), ker to bi dejansko lahko zahtevalo tudi iskanje odgovornosti," je pojasnil na seji.
Odgovore ministrstva o vsebini poročila in načrtovanih ukrepih še čakamo. Klemenčič je prepričan, da je vrhovno sodišče s smernicami, ki jih je oblikovalo po ugotovljenih nepravilnostih, uredilo sistem in vgradilo ustrezne varovalke. "Če bi se to zgodilo danes, je to razlog za resen disciplinski postopek, bodisi proti strokovnemu delavcu bodisi proti sodniku."
