Torek,
6. 12. 2016,
10.41

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,45

3

Natisni članek

Natisni članek

Helios Domžale Gerald Martens

Torek, 6. 12. 2016, 10.41

7 let, 1 mesec

Helios prodali Japoncem

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,45

3

Helios. | Foto STA

Foto: STA

Avstrijski Ring in njegova financerja, ameriška sklada Franklin Templeton in Blackstone, so domžalski Helios prodali japonski družbi Kansai Paint, ki je eden od desetih največjih proizvajalcev premazov na svetu.

Manj kot dve leti po prodaji Heliosa avstrijski skupini Ring International je domžalski premaznik dobil novega lastnika.

To je postala japonska korporacija Kansai Paint, eden od desetih največjih svetovnih premaznikov, ki ima tovarne v 43 državah sveta in 12.500 zaposlenih. Njegov lastnik je Mitsubishi UFJ Financial Group, največja japonska finančna skupina.

Japonce je odslovil Slavinec

Gre za kupca, ki se je leta 2011 zanimal za vstop v Helios, vendar niso bili po volji takratne uprave pod vodstvom Uroša Slavinca. Ta je pozneje Ringu na stežaj odprla vrata in mu omogočila, da je v prevzemnem boju premagala druge konkurente, med drugim ameriški PPG.

Japonci so se že leta 2011 zanimali za vstop v Helios, vendar niso bili po volji takratne uprave pod vodstvom Uroša Slavinca.  | Foto: STA , Japonci so se že leta 2011 zanimali za vstop v Helios, vendar niso bili po volji takratne uprave pod vodstvom Uroša Slavinca. Foto: STA ,

Japonci so poleg domžalske družbe dejansko kupili tudi avstrijskega premaznika Rembrandtin, ki ga je Ring po prevzemu združil s Heliosom. Celotna vrednost posla po navedbah Japoncev znaša 572 milijonov evrov, v kar so vključene tudi obveznosti združene družbe.

Po naših informacijah je od tega 330 milijonov evrov kupnine, preostalih nekaj več kot 240 milijonov evrov pa predstavljajo dolgovi. Večina teh je Ring očitno pustil na Rembrandtinu, saj je imela skupina Helios konec lanskega leta za nekaj manj kot 80 milijonov evrov finančnih obveznosti.

Prejšnji lastniki ne bodo dobili razlike v ceni

Japonci so torej za Helios zelo verjetno plačali več denarja, kot so ga prejšnji slovenski lastniki dobili od Ringa. Ta je namreč v začetku leta 2014 državi in drugim lastnikom za Helios odštel 167 milijonov evrov.

Največ, dobrih 47 milijonov evrov, je ob prodaji Heliosa Avstrijcem dobila NLB, ki je bila zastavna upnica na deležu največjega lastnika Heliosa, Zvona Ena v stečaju. Nekaj manj kot 14 milijonov evrov je dobila državna Slovenska odškodninska družba (danes Slovenski državni holding), po dobrih 12 milijonov evrov pa državna Modra zavarovalnica in vzajemni sklad Triglav Steber Global. Dobrih osem milijonov bo šlo na račun Nove KBM, 7,55 milijona pa k NFD (danes Alpen).


Preberite še:

Komu država prodaja podjetja? Nabiralnikom v davčnih oazah

Avstrijskega lastnika Geralda Martensa so nagnali iz Heliosa


Ob tem je pomembno dejstvo, da so v prodajno pogodbo vnesli tudi določbo, na podlagi katere bi moral Ring ob morebitni preprodaji Heliosa plačati prejšnjim lastnikom ustrezno razliko v ceni. Klavzula je po neuradnih informacijah veljala zgolj 18 mesecev, kar pomeni, da se je ravno iztekla. Z NLB so nam sporočili, da pogodbenih razmerij ne razkrivajo. Na SDH pa so pojasnili, da je vsebina pogodb poslovna skrivnost, ki je enostransko ne morejo razkrivati. Kot rečeno, Ring je Helios za 572 milijonov evrov prodal skupaj z lastno družbo Rembrandtin, v kateri je združenih več drugih proizvajalcev premazov. 

"Helios bo dobil dostop do trgov Azije in Afrike"

"Za Kansai Paint predstavlja Helios s skoraj 400 milijoni evrov prihodka steber na zelo pomembnem evropskem trgu. Podjetje Kansai je že bilo močno prisotno v Aziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu, v Evropi pa zelo omejeno, tako da je bil namen nakupa Skupine Helios razviti in razširiti posel premazništva na tej celini. Zadovoljni smo, da smo našli podjetje, kot je Helios, s skladno poslovno filozofijo in odličnim potencialom, da postane še bolj pomembno na področju premazov v Evropi. Helios želimo razviti v močan evropski center inovacij, z najboljšim znanjem in strokovnimi veščinami v različnih segmentih premazov," je še poudaril predsednik.

Največ, dobrih 47 milijonov evrov, je ob prodaji Heliosa Avstrijcem dobila NLB. | Foto: STA , Največ, dobrih 47 milijonov evrov, je ob prodaji Heliosa Avstrijcem dobila NLB. Foto: STA ,

Z nakupom Skupine Helios namerava podjetje Kansai Paint povečati svojo prisotnost po vsej Evropi ter utrditi svoj položaj kot vrhunsko premazniško podjetje, tudi z blagovnimi znamkami Skupine Helios.

Japonci kupujejo tudi na Bližnjem vzhodu in Aziji

Japonci obljubljajo, da bo skupina Helios pod njihovim okriljem postala evropsko središče za inovacije, R&R, proizvodnjo in distribucijo. Pomagali ji bodo ustvariti tudi močen položaj v globalni nabavni verigi. "Helios bo predstavil nove proizvode na obstoječih trgih ter pridobil dostop do velikih trgov Azije in Afrike. To obenem pomeni tudi večjo varnost za delovna mesta v podjetjih Skupine Helios," so se pohvalili v japonski korporaciji.

Samo v zadnjih dveh mesecih je Kansai Paint napovedal nakup savdske družbe Saudi Industrial Paint Co., ki je ključni dobavitelj tamkajšnje državne naftne družbe, in malezijskega premaznika Sancora Paint.

Ameriški PPG, ki se je prav tako zanimal za nakup Heliosa, je medtem pred kratkim v Romuniji kupil družbo Deutek, enega od tamkajšnjih vodilnih premaznikov.

Kubala: Konsolidirali smo podjetja in proizvodne lokacije

Po podpisu pogodbe z Japonci je David Kubala, eden od dveh generalnih direktorjev skupine Helios, izjavil: "V zadnjih izjemnih in intenzivnih nekaj letih je Skupina Helios konsolidirala podjetja in proizvodne lokacije v 18 državah po svetu. Uvedla je mnoge sinergije ter okrepila področji raziskav in razvoja ter inovacij. To je privedlo do številnih novih proizvodov, ki so bili tudi letos predstavljeni na trgih."

Po besedah Kubale je Helios finančno stabilno in zdravo podjetje, ki se osredotoča na najbolj zahtevne evropske trge. "Tako smo uspeli stabilizirati tudi prodajo kljub izzivom, med katerimi je enega največjih predstavljal ruski trg," je dodal.

Zanikali prodajo

O tem, da poskuša avstrijski Ring najti drugega lastnika za Helios, smo razkrili že pred časom, vendar so v Ringu to odločno zanikali. Po naših informacijah je do aktualne prodaje v pomembni meri prišlo zaradi pritiskov ameriških financerjev prevzema, skladov tveganega kapitala Blackstone Group in Franklin Templeton, saj Helios ni dosegal donosov, ki so jih pričakovali.

Zaradi tega je moral letos spomladi iz Heliosa oditi tudi dotedanji alfa in omega Gerald Martens.

Več dobička, a manj prihodkov

Po prihodu novih lastnikov v Helios je sicer v Sloveniji prišlo do racionalizacije poslovanja in tudi umika z določenih nedobičkonosnih trgov.

Skupina je v lanskem letu tako dosegla 285 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 7 odstotkov manj kot leto pred tem. Močno pa je zvišala donosnost poslovanja, saj je denarni tok iz poslovanja (EBITDA) znašal štiri milijone evrov več in je znašal 38,6 milijona evrov. Čisti dobiček pa se je s 4,6 milijona evrov v letu 2014 skorajda početveril. Znašal je okoli 17 milijonov evrov.

Ob tem se je neto finančni dolg skupine občutno znižal, za 23 odstotkov na 43,7 milijona evrov. Helios je imel konec lanskega leta skoraj 90 zaposlenih manj kot konec leta 2014.

Politična tema številka ena

Prodaja Heliosa, prvega podjetja s seznama, ki ga je leta 2013 potrdil državni zbor, je pred dvema letoma razburjala tudi politiko. Sredi junija 2014, le tri tedne pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, je tedanji minister za gospodarstvo Metod Dragonja napovedal vložitev kazenskih ovadb proti članom nadzornega sveta in uprave Helios.

Tedanji minister za gospodarstvo Metod Dragonja je napovedal vložitev kazenskih ovadb proti članom nadzornega sveta in uprave Helios, a se je kasneje premislil. | Foto: Bor Slana Tedanji minister za gospodarstvo Metod Dragonja je napovedal vložitev kazenskih ovadb proti članom nadzornega sveta in uprave Helios, a se je kasneje premislil. Foto: Bor Slana

"Za ta korak smo se odločili zaradi vrste problematičnih dejanj, ki so ogrozila nadaljnje poslovanje oziroma nadaljnji obstoj Heliosa in mu tudi naredila škodo. Praksa prevzemnikov, kjer se finančna bremena za poplačilo delničarjev prenesejo na prevzeto družbo, so vsebinsko povsem nesprejemljiva," je tedaj poudarjal Dragonja. 

Mesec dni pozneje so z ministrstva sporočili, da kazenskih ovadb ne nameravajo vložiti.