stanovanja
Sobota, 29. 9. 2018, 10.05
6 let, 1 mesec
Bi Slovenija po vzoru Nemčije lahko omejila višine najemnin?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,50
10
V Sloveniji so najbolj na udaru prestolnica in obalna mesta, kjer najemnine presegajo deset evrov za kvadratni meter.
Medtem ko so v Nemčiji z namenom zajezitve nenadzorovanega zviševanja najemnin zakonsko uredili najemniški trg, je položaj v Sloveniji povsem prepuščen trgu. Bistveno večje povpraševanje od ponudbe najemnih stanovanj cene poganja v nebo. Je regulacija v Sloveniji sploh izvedljiva?
Neusklajenost med povpraševanjem in ponudbo na najemniškem trgu nepremičnin vodi do naraščajočih cen najemnin. V Sloveniji so najbolj na udaru prestolnica in obalna mesta, kjer najemnine presegajo deset evrov za kvadratni meter. Na višino sicer vpliva več dejavnikov, kot so lokacija, videz, vzdrževanost, oprema stanovanja, parkirno mesto ... Najvišje so najemnine v središču Ljubljane, na Viču (Trnovo, Murgle, Grbina, Rožna dolina) in v Šiški (Koseze, Podutik, Mostec).
Po podatkih največjega slovenskega nepremičninskega portala www.nepremicnine.net je sicer povprečna oglaševana cena najema kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani julija letos znašala 12 evrov. To je dobrih šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V zadnjih treh letih so najemnine porasle za od deset do 15 odstotkov.
V Nemčiji cene regulira država
Nemčija je država z največjim najemnim sektorjem med državami članicami EU, kjer več kot polovica prebivalstva živi v najemnih stanovanjih. Tamkajšnje najemnine so se v zadnjem desetletju v povprečju zvišale za 50 odstotkov. Daleč najvišje najemnine so v Münchnu, sledita mu Frankfurt in Hamburg.
Nemška stanovanjska politika zaradi visokega deleža najemnih stanovanj zato ohranja sistem regulacije stanovanjskih najemnin. Pred tremi leti so tako sprejeli zakon z namenom zajezitve nenadzorovanega zviševanja najemnin. Ta se uporablja za sistem primerljivih najemnin, ne velja pa za nova, temeljito prenovljena in luksuzna stanovanja.
Primerljive najemnine ne smejo odstopati za več kot desetino
Omejitev višine najemnin lahko nemške zvezne države uvedejo na območjih, kjer vladajo neugodne razmere na najemniškem trgu. Mednje uvrščamo visoke najemnine v središčih mest in univerzitetnih mest. Trenutno se omejitev nanaša na 313 nemških mest.
Najemnina na teh območjih ne sme biti več kot deset odstotkov višja glede na primerljivo najemnino. Zakonodaja določa omejitev povišanja najemnine, najemnina se v treh letih ne sme povišati za več kot 20 odstotkov (na območjih, kjer so neugodne razmere na najemniškem trgu, pa za več kot 15 odstotkov).
Alen Komić iz nepremičninske agencije ABC nepremičnine si ne predstavlja, da bi kaj takšnega zaživelo v Sloveniji. "Verjetno bi že bilo smiselno, a o uspešni izvedbi močno dvomim. Pri nas v nasprotju z Nemčijo stanovanja v veliki večini oddajajo zasebni lastniki, državnih ali občinskih stanovanj je relativno malo. Če bi jih bilo več, bi to lahko vplivalo na cene," je prepričan.
Poudarja, da trg deluje, ko je na njem dovolj ponudbe in povpraševanja. Ko je ponudba stanovanj premajhna, se pojavijo anomalije, ko najemnine sežejo v nebo. "Nenormalno je, da je za malo večje stanovanje v Ljubljani treba odšteti od 600 do 800 evrov, povprečna plača pa znaša dobrega tisočaka," ponazori Komić.
"Nenormalno je, da je za malo večje stanovanje v Ljubljani treba odšteti od 600 do 800 evrov, povprečna plača pa znaša dobrega tisočaka," ponazori Alen Komić iz nepremičninske agencije ABC nepremičnine.
Dodaja, da trenutno povpraševanje po najemnih stanovanjih bistveno presega ponudbo. Veliko povprašujejo tudi tujci, ki zaradi začasnega bivanja ne načrtujejo nakupa.
Če bi država regulirala cene, bi bila ponudba še manjša
Komić se sprašuje o smiselnosti regulacije višine najemnin, saj gre za zasebno lastnino. "Če bi država narekovala višine najemnin, bi morala določati tudi cene nakupa. Nekdo, ki bo za nakup stanovanja odštel 150 tisočakov, bo zahteval tudi temu primerno najemnino. Če mu bo država določila maksimalen mesečni najem 450 evrov in še 25-odstotni davek od oddajanja premoženja v najem, se mu investicija ne bo izplačala. Denar bo raje porabil drugače ali celo v drugi državi. To bi vplivalo tudi na domačo ekonomijo, ponudba najemnih stanovanj pa bi bila s tem še manjša," sklene Komić.
10