Bomo zaradi bankrota ostali brez olimpijskega športa?

Grozeči bankrot, več kot sto tisoč evrov dolga, napovedi kazenskih ovadb, sumi nepravilnosti in velike težave pri delovanju, ki ogrožajo obstoj enega najstarejših olimpijskih športov pri nas.

Vse to v zadnjih mesecih zaznamuje dogajanje v Sabljaški zvezi Slovenije, ki združuje enajst domačih klubov in je zašla v hude finančne težave. Pred stečajem jo bo vodstvo na čelu s predsednikom Aleksandrom Mravljakom poskušalo rešiti s predlogom poenostavljene prisilne poravnave. Z njo bi odpisali večino dolga, ki ga je po zadnjih podatkih za več kot 110 tisoč evrov.

Kaj je šlo narobe pri poslovanju zveze, ustanovljene že davnega leta 1928?

Mlinski kamen – veteransko prvenstvo

Jedro njenih težav se skriva v organizaciji svetovnega veteranskega prvenstva v sabljanju, ki ga je pred dvema letoma gostil Maribor. Na njem je tekmovalo več kot 650 sabljačev iz 51 držav. Nanj je bil vabljen tudi predsednik Mednarodne sabljaške zveze Ališer Usmanov, ruski milijarder in dolgoletni solastnik londonskega nogometnega kluba Arsenal.

Tomaž Pörš, nekdanji predsednik Sabljaške zveze Slovenije Foto: ASK Toda dogodek, ki naj bi po napovedih v Maribor prinesel za okrog 1,5 milijona evrov finančnih tokov, se je izkazal za pogubnega za domačo sabljaško zvezo. Več sogovornikov nam je zatrdilo, da naj bi pri načrtovanju in financiranju prvenstva prišlo do več nepravilnosti. Samo za organizacijo prvenstva naj bi porabili 100 tisoč evrov več, kot so dobili sponzorskega in drugega denarja.

Zdajšnje vodstvo je prepričano, da je za skorajšnji bankrot zveze kriv prejšnji predsednik Tomaž Pörš in njegovo slabo vodenje svetovnega veteranskega prvenstva.

"Zaradi sumov nepravilnosti pri izvedbi navedenega dogodka zdajšnje vodstvo zveze preučuje tudi možnosti obstoja odškodninske oziroma kazenske odgovornosti ter s tem povezanega morebitnega odškodninskega zahtevka do prejšnjega vodstva," ugotavlja sedanji predsednik zveze Aleksander Mravljak.

Sportal Slovenski sabljač se je prebil v izločilne boje na SP

Zveza zaradi blokade ne posluje

Pörš, dolgoletni prvi mož Akademskega sabljaškega kluba (ASK) Maribor, se je od vodenja zveze uradno poslovil na začetku decembra 2017, le nekaj tednov po zaključku prvenstva.

Slaba organizacija dogodka in omenjene nepravilnosti so Sabljaško zvezo Slovenije po mnenju Mravljaka pripeljale v stanje plačilne nesposobnosti, saj je imela dalj časa blokirane račune, zaradi česar ni mogla normalno poslovati in pridobivati sredstev Fundacije za šport oziroma ministrstva za šport, ki so bila na voljo. Zveza tako v prvih devetih mesecih letos sploh ni poslovala.

Foto: ASK

Tomaž Pörš očitke o nepravilnostih zavrača in poudarja, da je v ozadju stečaja dolgoletni spor z nekaterimi najbolj vplivnimi člani Sabljaške zveze Slovenije. "Zveza je imela že od leta 2010 velike težave s kadri in organizacijo. Ko sem leta 2015 prevzel vodenje zveze, smo številne bivše člane uspeli prepričati, da se vrnejo in pomagajo zvezo in njeno delovanje spraviti na višjo raven," se spominja Pörš, sicer častnik v Slovenski vojski, ki je pomagala pri organizaciji prvenstva.

Poudarja, da so vzpostavili upravni odbor, imenovali generalnega in tehničnega direktorja, uredili pravilnike in statut. Toda kmalu so se začeli notranji spori. Eden od pomembnih razlogov je bil tudi selitev sedeža zveze v Maribor.

Sportal V tem športu je prišla prva slovenska olimpijska medalja

"Moral sem na hitro poskrbeti za organizacijo"

"Člani izvršilnega odbora so začeli nagajati in rušiti zvezo. Odhajali so najožji sodelavci. Ko se je že približevalo svetovno veteransko prvenstvo, sem naenkrat ostal sam. Tako da sem moral na hitro poskrbeti za organizacijo dogodka," je dejal prejšnji predsednik.

Kot je pojasnil, je veliko časa posvetil iskanju sponzorjev, a ni bil uspešen. Od Mercatorja, ki je bil mišljen kot glavni sponzor, so tako leta 2017 prejeli simboličnih 300 evrov. Pörš je prepričan, da je za propad dogovorov odgovorna Barbara Prislan, generalna sekretarka zveze, ki naj bi imela tudi glavno besedo pri njenem vodenju. 

Na to so se že odzvali v Sabljaški zvezi Slovenije. Njen predsednik Mravljak je poudaril, da so obtožbe zoper Prislanovo neutemeljene in da je ravno ona ena od tistih, ki si najbolj prizadevajo za sanacijo in rešitev zveze. "Prislanova je zagotovila prvi stik z Mercatorjem kot potencialnim sponzorjem," je še pojasnil.

Koliko je torej znašal minus, ki ga je zveza ustvarila s prvenstvom? Pörš poudarja, da so ga zaključili s 37 tisoč evri minusa, brez poplačila pa je ostala polovica dolga do dobaviteljev. A dokumenti zveze kažejo, da je dolga trenutno precej več – za okrog 110 tisoč evrov. "Glede na to, da Pörš ni podal poročila o zaključku prvenstva, ne vem, od kod mu tako nizka številka o izgubi. Ko je prevzel vodenje zveze, je bilo na njenem računu 50.000 evrov," je poudaril Mravljak.

Foto: ASK

Odpis dolga ali stečaj

Novo vodstvo zveze je tako upnikom že predlagalo, naj se odpovedo 75 odstotkom zahtevkov, ki jih je trenutno za okoli 110 tisoč evrov. O usodi zveze, ki je članica Olimpijskega komiteja Slovenije, bo odločalo 39 upnikov. Med njimi so največja podjetje Hot-Ten, Soundbiro, Anolis s.p., Terme Maribor, Expo Biro ... Še 24 tisoč evrov zveza dolguje finančni upravi (Fursu).

Če upniki ne bodo pristali na odpis dolgov in poplačilo preostanka terjatev do leta 2023, bodo ostali brez vsega. V tem primeru bo namreč panožna zveza enega od zgolj petih športov, ki so bili na vseh poletnih olimpijskih igrah moderne dobe, končala v stečaju. Glavnino njenega premoženja predstavljajo le zapadle in neunovčljive terjatve do partnerjev.

"Z upniki korektno sodelujemo. Večina se jih zaveda, da imajo v rokah ključ do rešitve panožne zveze," je dodal Mravljak.