Čigave žemljice se prodajo najbolje vroče?

Male družbe in podjetniki so morali do 31. marca agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) oddati letno poročilo o lanskem poslovanju. Večji poslovni sistemi, zavezani reviziji, imajo za to čas do konca poletja, zato še niso zajeti v našem članku. Med njimi so Pekarna Pečjak, Don Don, Žito, Pekarna Grosuplje, Klasje, Milnar …

Nelojalna konkurenca hišnih pekarn Prednost malih hišnih pekarn je tudi v tem, da so odprte pozno v noč, izdelke pa pečejo sproti. A sogovorniki opozarjajo, da gre za nelojalno konkurenco, ki pogosto posluje na sumljiv način. Veliko jih je namreč prišlo s Hrvaške, kjer so jih zaradi poostrenega nadzora začeli preganjati. Male pekarne se v Sloveniji odpirajo že skorajda v vsaki prazni luknji, kjer je vprašljiva ekonomska logika poslovanja. Na to nakazujejo pogosta zapiranja teh prodajaln ali menjava lastnikov, ki dobaviteljem surovin ne poravnajo vseh obveznosti.

Pekovska dejavnost je pod velikim udarom konkurence, padca potrošnje in padca cen. Zaradi opaznega padca kupne moči se najbolje prodajajo cenejši izdelki z manjšo dodano vrednostjo, prodaja posebnih in dražjih pekovskih izdelkov z višjo dodano vrednostjo pada. Industrijske pekarne velikih trgovskih sistemov pa na svoje police favorizirajo svoje izdelke.

Dvajset pekarn z milijonskimi prihodki Z milijonskimi prihodki se od 841 podjetij v dejavnosti proizvodnje kruha, svežega peciva in slaščic lahko pohvali le prvih dvajset pekarn v Sloveniji, je razvidno iz podatkov poslovnega imenika bizi.si.

S slabimi petimi milijoni evrov prihodkov je lansko leto sklenila Pekarna Postojna, ki ima lastno proizvodnjo v Postojni, Preboldu in Mariboru. Izdelke prodajajo v vseh večjih trgovskih sistemih in pri lokalnih trgovcih, vse pomembnejši kanal prodaje pa predstavljajo hoteli, gostišča, šole in vrtci. Imajo tudi 11 lastnih prodajaln. Dobiček so lani podvojili in znaša 86 tisoč evrov.

Industrijske pekarne velikih trgovskih sistemov prevzemajo primat S tremi milijoni evrov prihodkov jim sledijo Koroške pekarne iz Dravograda, ki so lani ustvarile za šest odstotkov manj prometa in 187 tisoč evrov izgube. "Surovinski šok izpred nekaj let, ko so se surovine podražile za več kot 20 odstotkov, nam še vedno povzroča težave. Ob številnih novih in malih hišnih pekarnah je težko ostati konkurenčen, hkrati pa je precej upadla kupna moč," je potožil direktor Darko Črešnik.

"Soočamo se z nelojalno konkurenco, ki v malih hišnih pekarnah pogosto ne posluje po črki zakona. Tako z vidika transparentnosti poslovanja, dela na črno, sumljivih nosilcev dejavnosti oziroma lastnikov, ki jih inšpekcijske službe ne nadzirajo tako strogo kot nas. Poleg njih najbolj pridobivajo industrijske pekarne, srednje velike pekarne pa izgubljamo boj s prodanimi količinami," je kritičen Črešnik. Zaradi teh razlogov največja pekarna na Koroškem s 30-letno tradicijo stavi na izdelke lastne blagovne znamke pod imenom Pek Matjaž.

Celjska družinska Pekarna Geršak z 2,6 milijona evrov prihodkov zaseda tretje mesto, dobiček pa jim je z deset lani poskočil na 76 tisoč evrov.

Iz Savinjske regije prihaja tudi Pekarna Boč. Ta je ustvarila 2,3 milijona evrov prometa in dobra dva tisočaka dobička. S podobnimi poslovnimi rezultati najboljšo peterico po ustvarjenih prihodkih zaokrožuje Pekarna Kras Gorjansko.

Lani 50 novih pekarn Lani je bilo na novo ustanovljenih 50 pekarn, največ v Osrednjeslovenski in Savinjski regiji. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo registriranih tretjino več pekarn kot v enakem obdobju lanskega leta. V stečaju so lani končale tri.

Petnajst pekarn ima več kot 50 zaposlenih. Polovica jih posluje kot družba z omejeno odgovornostjo, četrtina je samostojnih podjetnikov, četrtina pekov pa je nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Šest slovenskih pekovskih podjetij je delniških družb.