Cilj vlade je v treh letih prepoloviti obseg sive ekonomije (video)

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, je cilj obseg sive ekonomije prepoloviti, in sicer v treh letih.

Javne blagajne pa ob vsaki "sivi" milijardi evrov izgubijo 100 milijonov evrov Židan, ki na vladni ravni koordinira aktivnosti boja proti sivi ekonomiji, je uvodoma spomnil, da je v Sloveniji sive ekonomije med osem do deset milijard evrov, javne blagajne pa ob vsaki "sivi" milijardi evrov izgubijo 100 milijonov evrov.

Minister je ob tem opozoril, da je siva ekonomija tudi moralni problem. Slovenija zato v boju zoper sivo ekonomijo ne bo le spreminjala zakonodaje in izvajala nadzornih akcij, temveč bo tudi osveščala in spreminjala miselnost ljudi.

"Vklopi razum, zahtevaj račun" Prav to pa je cilj vladne kampanje Vklopi razum, zahtevaj račun, s pomočjo katere želi vlada, tako Židan, v srednjeročnem obdobju oz. treh letih sivo ekonomijo prepoloviti.

"Če država skupaj stopi v borbo, je realna možnost, da se stopnjo sive ekonomije v doglednem času vsaj prepolovi," je dejal. "Želim si, da bi borbo proti sivi ekonomiji vsi v Sloveniji razumeli kot skupen projekt, saj nam siva ekonomija odžira varno starost, varno mladost, varen in delujoč zdravstveni sistem. Zato borba proti sivi ekonomiji pomeni boljše življenje v tej državi," je zatrdil.

Vlada pričela s posebno medijsko kampanjo Vlada je po besedah v.d. direktorja urada vlade za komuniciranje Boštjana Lajovica že vzpostavila posebno spletno mesto http://www.protisiviekonomiji.si/, na katerem so na voljo vse informacije o sivi ekonomiji.

Za opaznost spletne strani in drugih aktivnosti kampanje bo poleg rednih komunikacijskih dejavnosti poskrbela z oglaševanjem na plakatnih mestih, na TV programih ter na družbenih omrežjih. V slednjih bo oblikovala profile za aktivni odziv državljanov, želi pa si tudi aktivnega sodelovanja s socialnimi partnerji in nevladnimi organizaciji, je naštel Lajovic.

Spremembe zakonodaje in nadzorne akcije Kot omenjeno, pa se vlada, ki je septembra sprejela poseben program ukrepov za spopad s sivo ekonomijo, proti temu pojavu bori tudi s spremembami zakonodaje in nadzornimi akcijami.

Židan je v tej luči izpostavil, da pri vseh zakonih, ki jih sprejemajo, preučijo, ali lahko delujejo proti sivi ekonomiji.

V zvezi z julija uvedenimi virtualnimi davčnimi blagajnami je omenil, da je bilo septembra z naslova davka na dodano vrednost (DDV) pobranih 240 milijonov evrov, kar je 37 milijonov evrov več od likvidnega plana in 31 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Dodal je, da še ni mogoče reči, ali gre povečanje na račun boljšega zajema davkov ali na račun zvišanja davčnih stopenj.

Število prijav državljanov se je povečalo za 100 odstotkov Iz gostinstva je bilo avgusta in septembra po njegovih besedah plačnega 18 oz. 19 odstotkov več davka kot lani.

Generalna direktorica Davčne uprave RS (Durs) Jana Ahčin je pojasnila, da so po uvedbi virtualnih davčnih blagajn izvedli prek 4000 inšpekcijskih nadzorov. Ta teden pa so začeli z aktivnim nadzorom gostincev, je spomnila. Pri tem se je zahvalila za aktivno sodelovanje državljanov, saj se je število prijav v primerjavi s preteklimi leti povečalo za 100 odstotkov.

Kot je napovedala Ahčinova, bodo s temi akcijami, tudi zapiranjem lokalov, nadaljevali, a ne bodo več tako medijsko odmevne in bodo postale "navadno delo davčne uprave".

Manj učinkoviti na področjih, kot sta zobozdravstvo in odvetništvo Durs pa ne more biti tako učinkovit na področjih, kot sta zobozdravstvo in odvetništvo, kjer uporaba registrskih blagajn ni nujna.

Tržni inšpektorat RS je tudi zaradi takšnih primerov v četrtek predlagal prepoved izdajanja računov s pomočjo t.i. paragonskih blokov, ki jih je zdaj mogoče kupovati povsod, a se jih lahko nato odvrže. Kot so ocenili, bi bilo bolje, da bi bloke izdajal le Durs, pri čemer bi se nanje vpisalo matično številko podjetja. Stornacijo računa bi bilo v tem primeru zelo težko pojasniti, je nanizala glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.

Na področju sprememb predpisov se je zavzela še za zvišanje globe za t.i. šušmarje, ki so zdaj postavljene pri 208 evrih (polovička pri 104 evrih). A še hujše kršitve so v segmentu registriranih podjetij, je opozorila. Tržni inšpektorat sicer že od leta 2011 izvaja akcijo proti sivi ekonomiji Zbudimo se.