David Zorman: Če odgovora ne bo, smo večino padcev že videli

Svetovne borze so v rdečih številkah zaradi napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o novih carinah. O današnjem dogajanju na svetovnih trgih kapitala in pa predvsem o tem, kaj nas čaka v prihodnosti in ali je zlato "varno zavetje" za premoženje ljudi v negotovih časih, smo se pogovarjali z upraviteljem in vodjo ESG-analiz pri Generali Investments Davidom Zormanom.

Kateri sektorji so trenutno najbolj prizadeti zaradi novega vala carin?

O carinah je govora že nekaj časa. Delnice evropskih proizvajalcev avtomobilov so v zadnjem mesecu in pol padle v povprečju za 15 odstotkov. Danes padajo podjetja, ki imajo veliko proizvodnje v Vietnamu (ta je dobil 46-odstotno carino). Ta podjetja so Adidas, Nike, Puma (trenutno beležijo okoli desetodstotni padec). Pod pritiskom pa so tudi delniški trgi nasploh. Evropske borze so danes okoli tri odstotke v minusu, podobno trenutno tudi ameriške. Carine so davek, ki na kratki rok ne prinese nič dobrega. Prilagoditev pa tudi traja nekaj časa. Prav tako je veliko negotovosti glede odgovora posameznih držav, ali bodo te sprejele protiukrepe ali ne. Kratkoročnega zmagovalca ni, srednjeročno pa bomo videli, kakšne bodo dejanske carine. Trump je rekel, da se države lahko z njim pogajajo.

Kako vi prilagajate svoje kratkoročne in srednjeročne strategije glede na razvoj?

V zadnjih tednih so naše naložbene strategije pozicionirane nekoliko bolj konservativno, kolikor nam omejitve to dopuščajo. Negotovost za delniške trge ni nikoli dobra in prinaša višjo volatilnost. Ta zna biti prisotna še nekaj časa, dokler ne bo dokončno jasno, kakšne carine bodo ostale dalj časa ter kakšne posledice bodo te imele za posamezno podjetje.

Kje vidite varna zavetja? Mogoče v zlatu?

Trenutno so kupci zlata predvsem centralne banke ter tudi posamezniki, ki potiskajo ceno navzgor. Do zdaj je zlato tako upravičilo svojo vlogo varnega zatočišča. Ali bo tako tudi v prihodnosti, bomo seveda videli, dejstvo pa je, da je v zadnjem letu pridobilo skoraj 50 odstotkov. Pri zlatu pridejo obdobja, ko je boljše od drugih naložbenih razredov, in pridejo obdobja, ko je bistveno slabše. Trenutno negotovo gospodarsko okolje ga dela še naprej zanimivega. Bo pa prišel tudi čas, ko ne bo več tako.

Vlagatelji pa se umikajo tudi v državne obveznice, te v zadnjem mesecu pridobivajo vrednost.

Katera podjetja so po vašem mnenju najbolj izpostavljena tveganju zaradi odvisnosti od čezatlantske trgovine?

To je predvsem odvisno od tega, kakšen bo odgovor posameznih držav. Če odgovora ne bo, smo večino padcev že videli. Če se trgovinska vojna razplamti, pa vsa podjetja, ki so vpeta v globalno trgovino. Še najboljše jo bodo odnesla lokalna podjejta, ki imajo celotno poslovanje v eni državi ali pa poslujejo med državami, kjer dodatnih carin ni. Bomo pa višje cene na koncu čutili vsi.

Ali opažate premik zanimanja vlagateljev od ameriških ali evropskih delnic proti trgom v razvoju ali Aziji?

Prvi krog selitve denarja iz ameriških naložb na druge trge se je že zgodil. Vlagatelji, ki imajo globalno alokacijo ter je bila njihova izpostavljenost do ameriških naložb nadpovprečna, so del premoženja, ki so ga imeli v Ameriki, prodali in investirali drugam, kjer pa so bili podinvestirani. Ali so bo ta trend nadaljeval, je seveda odvisno od cen delnic, ki so na borzi. Če bodo delniški trgi v ZDA padli bolj kot v EU, se lahko zgodi tudi selitev nazaj. Trenutno tega sicer še ne vidimo.

Novice Rutte: ZDA ne načrtujejo nenadnega umika svojih sil iz Evrope

Novice Slovenski ekonomist: To je preprosto nevarna miselnost, ki je bila prisotna v 18. stoletju

Novice Bela hiša: Musk ostaja do izpolnitve nalog