Nedelja, 27. 4. 2025, 11.14
8 ur, 28 minut
Trump v prvih stotih dneh vladanja pretresel Ameriko in svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
Voditeljica oddaje na liberalni televiziji MSNBC Rachel Maddow je ob prvih stotih dneh Trumpove vlade komentirala, da je še sreča, da se ni izkazal za tako sposobnega, kot je aktiven.
Ameriški predsednik Donald Trump je v prvih stotih dneh vladanja s svojimi ukrepi presegel vsa pričakovanja tako kritikov kot podpornikov, ki jih je zaradi teh ukrepov iz tedna v teden manj. Ključna prelomnica, zaradi katere je izgubil podporo večine Američanov, je njegova carinska politika. Tradicionalna gala večerja dopisnikov iz Bele hiše je znova potekala brez predsednikove navzočnosti. Trump je bil sicer na pogrebu papeža Frančiška.
Trump je drugi mandat 20. januarja začel z najnižjo podporo med vsemi predsedniki v sodobni zgodovini ZDA, nižjo je imel le sam ob začetku prvega mandata leta 2017. Kljub temu pa ga je glede na povprečje anket Real Clear Politics (RCP) v začetku drugega mandata več Američanov podpiralo, kot mu je nasprotovalo.
Sredi marca so se stvari obrnile in danes Trump po anketi centra Pew uživa le 40-odstotno podporo. Njegov predhodnik Joe Biden je v prvih stotih dneh užival 59-odstotno podporo, ki pa je septembra 2021 zaradi poraznega umika iz Afganistana padla na le 44 odstotkov in Biden si do konca mandata nato ni več opomogel.
Carine – prelomna točka
Takšna prelomnica so za Trumpa, kot kaže trenutno, carine, ki so pretresle finančne trge in grozijo z recesijo ter hkrati z višjo inflacijo. Po anketi Pew jim nasprotuje 59 odstotkov Američanov, 39 odstotkov pa jih podpira.
Trump je vzajemne carine s svetom napovedal v začetku aprila, podpora pa mu je začela padati že prej – med drugim zaradi odpuščanj v režiji urada za vladno učinkovitost (Doge) pod vodstvom milijarderja Elona Muska, zaradi vojn z univerzami in zveznimi državami glede politik vključevanja in zaradi odmevnih škandalov, kot je bil tisti z nezavarovanim klepetom visokih vladnih uradnikov na aplikaciji Signal.
Trump danes večinsko podporo med Američani uživa le še pri vprašanju priseljevanja, saj mu priznavajo velik padec nezakonitih prestopov južne meje z Mehiko in odobravajo deportacije kriminalcev.
Vendar se tudi ta podpora krha zaradi polomij, kot je bil izgon Salvadorca Kilmarja Abrega Garcie kljub sodni prepovedi. Trumpova vlada ne izpolnjuje ukaza vrhovnega sodišča o vrnitvi Garcie v ZDA, kar je državo pripeljalo na rob ustavne krize.
Trump tepta delo predhodnikov
Na področju zunanje politike je Trump v nekaj tednih porušil svetovni red, ki so ga ZDA gradile 80 let za dosego lastnih interesov. Ukinil je večino mednarodne pomoči, s carinsko politiko pa zamajal same temelje dolarja kot svetovne rezervne valute.
Grozi s prevzemom Panamskega prekopa in Grenlandije ter celo Kanade, po drugi strani pa je presenetil s pogajanji z Iranom. Potem ko je odstopil od jedrskega sporazuma, ki je nastal v času vlade Baracka Obame, si zdaj prizadeva za podoben sporazum.
Svet je pričakoval, da ameriška podpora Ukrajini pod Trumpom ne bo enaka, kot je bila pod Bidnom. Kljub temu je Trump skupaj s podpredsednikom JD Vanceom 28. februarja šokiral svet z odkritim napadom na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Ovalni pisarni Bele hiše, kamor je Zelenski prišel podpisat predajo naravnih bogastev ZDA.
Še med kampanjo je Trump trdil, da bo vojno končal, še preden prevzame oblast, kar se ni zgodilo. Zdaj, po nekaj tednih mirovnih prizadevanj, pa že govori o tem, da bodo Američani dvignili roke, če ne bo napredka. Glede hitrega končanja vojne zdaj pravi, da se je prej le slikovito izražal.
Izraelu je pustil praktično proste roke za nadaljevanje ofenzive proti Hamasu v Gazi, v ZDA pa univerzam, ki so dovolile proteste proti izraelskemu nasilju, ukinja zvezno pomoč.
Maščevalen in neuk predsedniški slog
Zaradi maščevanj političnim nasprotnikom, ki jim odvzema varovanje ali jim grozi s kazenskim pregonom, in številnih drugih ukrepov, je nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore Trumpovo vladanje primerjal z vzponom nacizma v Nemčiji – oba režima naj bi dejanska dejstva spreminjala v sebi bolj naklonjena.
Trump trdi, da premog zagotavlja čisto energijo, odstopil je od pariškega podnebnega sporazuma, ne verjame v podnebne spremembe. Trdi, da elektrarne na veter povzročajo raka in pobijajo ptice, migrante pa uporablja kot grešnega kozla za ameriški kriminal.
Izvršni ukazi se vrstijo, iz zveznih agencij odstranjujejo notranje inšpektorje, posebej ostro pa je nastopil proti vsem politikam vključevanja. Najbolj na udaru so transspolne osebe.
Sodišča ječijo pod tožbami zaradi Trumpovih ukrepov
Voditeljica oddaje na liberalni televiziji MSNBC Rachel Maddow je ob prvih stotih dneh Trumpove vlade komentirala, da je še sreča, da se ni izkazal za tako sposobnega, kot je aktiven.
Skoraj vsi njegovi ukrepi so namreč končali na sodiščih, ki doslej z vlado še nikoli v zgodovini niso imela toliko dela. Trumpa to ne skrbi, saj računa na konservativno večino vrhovnega sodišča, ki jo je sam zagotovil že v prvem mandatu.
Američani bi na vse to pozabili, če bi izpolnil predvolilno obljubo o padanju cen in splošni blaginji. Ob njegovi izvolitvi so na Wall Streetu odpirali šampanjce, korporacije so si obetale nižje davke in večje dobičke, nato pa se je Trump odločil za carine.
V nedavnem intervjuju za revijo Time je vztrajal, da je v zadnjih tednih dosegel 200 trgovinskih sporazumov, čeprav ni mogel navesti niti enega. Vztraja, da cene v trgovinah padajo in da se vsi, ki se ne strinjajo z njim, motijo, saj ima on vedno prav.
V Washingtonu je v soboto zvečer potekala tradicionalna gala večerja dopisnikov iz Bele hiše. Predsednik Donald Trump ni bil navzoč, vodja Združenja dopisnikov iz Bele hiše (WHCA) Eugene Daniels pa je dejal, da je za njimi težko leto.
"Za združenjem je težko leto. Soočili smo se s preizkusi in napadi," je dejal in dodal, da je letošnja večerja drugačna kot običajno: "Ni predsednika in ni nobenega komika, smo samo mi." Združenje na tradicionalni dogodek vselej povabi predsednika, da bi ga, kot je dejal Daniels, spomnili na to, da je četrta veja oblasti, torej novinarji, ključna za demokracijo.
Na večerji ni bilo slišati glasnih kritik na račun Trumpa, a sporočilo je bilo po pisanju tujih tiskovnih agencij jasno. "Mi nismo opozicija, nismo sovražnik ljudstva in nismo sovražnik države," je dejal Daniels.
Alex Thompson iz medija Axios, ki je dobil nagrado za spremljanje bivšega predsednika Joeja Bidna, pa je dejal, da poskusi prejšnje administracije, da prikrijejo Bidnov kognitivni upad, kažejo, da obe vodilni stranki v ZDA lahko razočarata. "Naša odgovornost je, da je zaupanje v medije tako nizko," je poudaril.
Anthony Zurcher iz BBC, ki je bil nagrajen za spremljanje vojne v Gazi, pa je novinarje pozval, naj se borijo še naprej in naj bodo neustrašni.
Večerja za akreditirane dopisnike Bele hiše je dogodek, ki poteka že sto let, običajno pa je glavni gost predsednik, na račun katerega je slišati številne šale. A Trump, ki medije označuje za sovražnike ljudstva, se dogodka v času prvega mandata ni udeleževal, vabilo je zavrnil tudi letos. V soboto se je sicer v Vatikanu udeležil pogreba papeža Frančiška.
V Beli hiši so od prihoda Trumpa na oblast močno otežili delo novinarjev, med drugim so novinarje ameriške tiskovne agencije AP izključili iz skupine novinarjev, ki vselej spremlja predsednika. Razlog je dejstvo, da agencija za Mehiški zaliv še naprej uporablja to poimenovanje in ne Trumpovega Ameriški zaliv.
Trumpova vlada prednost daje predsedniku naklonjenim medijem in vplivnežem, ki pogosto dobijo prvi priložnost, da zastavijo vprašanje predsedniku. Poleg tega Trump medijem zaradi njihovega poročanja grozi s tožbami.
