Delavska hranilnica nova lastnica mariborskega letališča. Ekonomista: To je absurdno in nenavadno.

Dobro leto za tem, ko je libeliško podjetje Aviofun lastnika in direktorja Damijana Cehnerja iz stečajne mase slovenjegraškega Preventa Global kupilo Aerodrom Maribor in postalo njegov stoodstotni lastnik, je v lastniško strukturo Aerodoma z dokapitalizacijo vstopila Delavska hranilnica, ki je od zdaj tudi večinska lastnica letališča, v Večeru piše Petra Lesjak Tušek.

V igri je bilo tudi nekaj potencialnih interesentov iz tujine Nenadna sprememba lastništva, formalno izvedena pretekli konec tedna, je presenečenje tudi z vidika Cehnerjevih napovedi in pričakovanj, da bo za mariborsko letališče pridobil tujega sovlagatelja. Kot je znano, je bilo v igri kar nekaj potencialnih interesentov iz tujine.

"Izkazalo se je, da so vsi potencialni tuji partnerji, ki so se zanimali za vlaganje v letališče, le špekulirali in nihče ni bil resen. Iskanje tujega partnerja je bila izguba časa. Za kar sem se trudil vse leto, nam je zdaj vseeno uspelo in prepričan sem, da bo prihodnja zgodba letališča dobra. Hkrati bo mariborsko letališče po prodaji ljubljanskega letališča tujemu lastniku pomembno letališče v slovenskih rokah," je dejal Cehner.

Libeliški Aviofun je od zdaj le še 43-odstotni lastnik Aerodroma Maribor, večino, 57 odstotkov, pa ima ob okoli 1,7 milijona evrov kapitala nova solastnica Delavska hranilnica. Kot razlaga Cehner, se je po ugotovitvi, da na resnost tujih partnerjev ni mogoče računati, odločil, da je novi cilj obdržati letališče v domačih rokah in k sodelovanju pritegniti domačega partnerja, saj sam za to niti ni imel finančnih možnosti.

Pozitiven v ocenah je tudi direktor Aerodroma Marko Gros. Kot poudarja, so "pridobili kapitalsko močnega partnerja, ki so si ga vedno želeli, toliko bolje pri tem pa je, da je podjetje ostalo v slovenskih rokah in da ima vse možnosti razvoja kot slovensko letališče". Pomembno se mu zdi, da ni šlo za klasični odkup deleža, temveč za dokapitalizacijo v višini skoraj milijon evrov, kot tudi sporočilo, da lastnika nimata namena iskati tujega partnerja, temveč da je lastništvo konsolidirano.

Sašo Polanec: Težko si predstavljam, da bi lahko bil mariborski aerodrom zelo donosen Predsednik uprave Delavske hranilnice Jože Stegne pravi: "Za dokapitalizacijo smo se odločili, ker smo ocenili, da je to dobra naložba in ker želimo dokazati, da je bila prodaja letališča Brnik tujcu napaka."

"Vau. To pove vse. Glede na to, kako se je Brnik razvijal, ne verjamem, da se bo zdaj slabše razvijal pod tujci, ampak kvečjemu boljše. Nekdo, ki ima dolgoročen interes, za razliko od države, bo gledal na koristi podjetja in dobičke, kar je čisto nekaj drugega, kot če odloča država," glede Stegnetovih argumentov za nakup aerodroma pravi ekonomist Sašo Polanec. "Ta argument je plitek in absurden. Kaj takega pa še ne," je dodal.

"Delavska hranilnica naj se osredotoči na svoj osnovni posel" Stegne napoveduje, da bodo podjetje spravili v odlično kondicijo in zgradili dobro slovensko zgodbo, vendar Polanec opozarja, da ima mariborski aerodrom močno konkurenco v graškem, s prihodom nemškega Fraporta na Brnik pa tudi v ljubljanskem letališču, zato pravi, da si težko predstavlja, da bi lahko bil mariborski aerodrom zelo donosen.

Poleg tega se sprašuje, zakaj preprosta finančna institucija, kot je Delavska hranilnica, sploh vlaga v aerodrom. "Takšne odločitve so absurdne. Ne vidim razlogov, zakaj bi se Delavska hranilnica ukvarjala s takšnimi stvarmi. Naj se osredotočijo na svoj osnovni posel," je sklenil.

Rastko Ovin: To je res nenavadno S Polancem se strinja tudi Rastko Ovin z mariborske ekonomske fakultete: "Tudi jaz se sprašujem, zakaj so se odločili za to potezo. Ne vemo, kaj je v ozadju. To je res nenavadno. Banke danes v gospodarstvo ne vstopajo ravno z veseljem, razen kadar to ni nujno, ko se ne vračajo posojila."