Andreja Lončar

Sobota,
13. 8. 2016,
4.22

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

27

Natisni članek

Natisni članek

delo podjetje ministrstvo za delo Anja Kopač Mrak Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

Sobota, 13. 8. 2016, 4.22

7 let, 2 meseca

Delodajalec vas bo morda lahko lažje odpustil. Čas za preplah?

Andreja Lončar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

27

zaposlitev zavod za zaposlovanje delo | Foto Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek

Bolj kot način odpuščanja so za delavce pomembne možnost ponovne zaposlitve, torej stabilen trg dela, in učinkovit nadzor nad delodajalci, meni odvetnik v delovnih sporih Franci Ježek iz ljubljanske odvetniške pisarne Ježek & Snoj.

Delodajalci v Sloveniji kot pomembno oviro pogosto navajajo težko odpuščanje. Dobrega delavca ne bi noben pameten delodajalec izpustil iz rok, pravijo, pomembno pa je, da lahko odpusti tiste, ki svojega dela ne opravljajo dobro. Sindikalisti nasprotno trdijo, da bi vsako rahljanje zakonodaje glede postopkov odpuščanja poseglo v socialno varnost zaposlenih.

Zdaj naj bi vlada delovni skupini v okviru ministrstva za delo po poročanju Dnevnika predlagala spremembo zakonodaje, ki bi omogočila, da delodajalec kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi navede pomanjkanje zaupanja oziroma medsebojnega neujemanja, poroča Dnevnik. 

Na ministrstvu predloga niso želeli komentirati, češ da razprava o ukrepih še poteka in da o konkretnih rešitvah še ne morejo govoriti. Sindikati so za Dnevnik napovedali, da v primeru takega predloga sledi stavka.

S kakšno obrazložitvijo lahko delodajalec odpušča?

Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. To je lahko:

  1. poslovni razlog (prenehanje potreb po opravljanju določenega dela zaradi ekonomskih, strukturnih, organizacijskih in tehnoloških ali podobnih razlogov na strani delodajalca);
  2. razlog nesposobnosti (nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela);
  3. krivdni razlog (ko delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja),
  4. nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti,
  5. neuspešno opravljeno poskusno delo.

Nezaupanje že v zakonu Zveza svobodnih sindikatov - na fotografiji Andrej Zorko, ki pokriva področje delovne zakonodaje - v primeru uveljavitve predloga vlade napoveduje stavko. | Foto: STA , Zveza svobodnih sindikatov - na fotografiji Andrej Zorko, ki pokriva področje delovne zakonodaje - v primeru uveljavitve predloga vlade napoveduje stavko. Foto: STA ,

Nekdanji stečajni upravitelj, danes pa odvetnik Franci Ježek, ki se ukvarja tudi z delovnimi spori, ocenjuje, da v Sloveniji ni veliko sodnih sporov glede zakonitosti odpovedi. Delavci se, četudi se počutijo, da so bili nepravično ali nezakonito odpuščeni, ne odločijo za sodno pot. 

"Sporov glede zakonitosti odpovedi je po naši oceni malce manj kot 40 odstotkov vseh delovnih sporov, okrog polovico sporov je zaradi neplačila plač, prispevkov, regresa. Na preostale pravice iz delovnega razmerja odpade po naši oceni manj kot deset odstotkov vseh delovnih sporov;" pojasnjuje.

Kot pravi, je prekinitev delovnega razmerja zaradi nezaupanja med delavcem in delodajalcem - sicer v malce drugačni obliki - že zdaj uzakonjena, in sicer za primere, ko gre delavec v tožbo zaradi suma nezakonite odpovedi. "Sodišče lahko razveže pogodbo kljub ugotovljeni nezakoniti odpovedi, če oceni, da je zaupanje med strankama takšno, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. V takih primerih delavcu poleg plač in odpravnine pripada tudi odškodnina," pravi sogovornik.

Manjša pravna varnost

Odvetnik meni, da bi ukrep, po katerem bi lahko delodajalec kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi navedel pomanjkanje zaupanja oziroma medsebojnega neujemanja, zmanjšal pravno varnost delavcev. Delavci bi se verjetno redkeje odločali za tožbe, saj bi težje dokazovali nezakonitost odpovedi.

"Obvezna navedba razloga daje delavcu trenutno vrsto pravic, ki so vezane na socialno varnost, na primer pravico do nadomestila in podobno, pa tudi na iskanje nove službe, preverjanje diskriminacije, mobinga in podobno," meni Ježek. Kot pravi, bi delavec sicer še vedno lahko na sodišču odprl spor v primeru mobinga, diskriminacije ali povračilnih ukrepov zaradi opozarjanja na delavske pravice.

Ključen učinkovit nadzor 

Po njegovem mnenju pa je za delavca bolj kot zakonodajna ureditev sistema odpuščanja pomembno, da si lahko najde novo službo (torej razmere na trgu dela) ter učinkovit nadzor nad kršitelji.

"Pomembno je, da inšpektorat za delo ustrezno, hitro in kakovostno nadzira osebe, ki sistematično kršijo delavsko zakonodajo in verižijo podjetja. Četudi tega ni mogoče v celoti preprečiti, pa bi lahko bili na te primere, na primer iste naslove, kontaktne osebe in mobilne številke predstavnikov različnih podjetij, malce bolj pozorni." Na drugi strani, meni odvetnik, bi lahko zakonodajalec poštene delodajalce bolj stimuliral z znižanimi prispevnimi stopnjami (npr. za zavarovanje brezposelnosti).