Petek, 23. 6. 2017, 4.11
7 let, 2 meseca
Eden od najbogatejših Hrvatov gre nad Savo Re – drugič
Hrvaška Adris Grupa pripravlja nov naskok na Savo Re, drugo največjo slovensko zavarovalno skupino. Zakaj so tokrat politične razmere manj ugodne za njen prihod in kako lahko temu škodi dogajanje v Agrokorju.
Na sedežu Adrisa v Rovinju so za Siol.net potrdili, da so na Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) oddali vlogo za povečanje lastniškega deleža v Savi Re tik pod prevzemni prag, ki znaša 33 odstotkov.
"Ostajamo pri ambicijah, da bomo v vseh poslih, s katerimi se ukvarjamo, torej tudi v dejavnosti zavarovalništva, prvi v regiji," so sporočili iz skupine, ki jo lastniško obvladuje in vodi Ante Vlahović, eden od najbogatejših Hrvatov.
Adris trenutno obvladuje slabo petino delnic Save Re. Njena največja lastnica je država, ki skupaj s svojimi pokojninskimi in vzajemnimi skladi obvladuje okoli 40 odstotkov delnic.
Težava s hrvaškimi državnimi obveznicami
Že lani so Hrvati AZN zaprosili za dovoljenje za povečanje deleža, a je AZN oktobra njihovo vlogo zavrnil. Poslali so jo namreč skupaj s svojo družbo Croatia Osiguranje.
Sergeju Simonitiju se izteka mandat na čelu AZN. Pri tej je agencija ugotovila (pre)visoko izpostavljenost do hrvaških državnih obveznic. To pa bi v primeru nove gospodarske krize pomenilo veliko tveganje ne le za Croatio Osiguranje, ampak tudi za Savo Re, če bi seveda ta prešla pod njeno okrilje.
Uradnega razloga za zavrnitev izdaje dovoljenja agencija ni nikoli objavila. Direktor AZN Sergej Simoniti je po zavrnitvi vloge javno povedal, da je politika poskušala vplivati na odločitev AZN, a hkrati poudarjal, da je bila ta strokovna.
Po naših informacijah so se v Adrisu zavrnitveno odločbo AZN odločili izpodbijati tudi na sodišču. Tega v Rovinju neposredno niso potrdili. Pojasnili pa so, da "postopkov sodnega varstva ne morejo komentirati, dokler ti še trajajo”.
Kadrovske menjave na AZN
Nov Adrisov pohod na Savo Re časovno sovpada z nekaterimi drugimi dogodki, ki bi lahko Vlahovićeve načrte otežili.
Prvi je dejstvo, da se po šestih letih izteka mandat direktorju AZN Simonitiju. Predvidoma že v teh dneh bo objavljen razpis za njegovega naslednika, ki bo mandat začel v začetku prihodnjega leta.
V Stranki modernega centra (SMC) so že lani odkrito nasprotovali Adrisovim načrtom v Savi Re. Simonitijevo obdobje na čelo agencije je najbolj zaznamoval prav Adris. Ob zadnjem odločanju o vlogi za povečanje deleža v Savi Re naj bi bil Simoniti naklonjen Adrisu, a njegovega mnenja niso delili nekateri preostali člani strokovnega sveta AZN. Ta je na koncu soglasno odločil, da vlogo zavrne. Toda hkrati je Adrisu nakazal, kako si lahko odpre vrata v Slovenijo – da vlogo na AZN pošlje sam, torej brez Croatie Osiguranja.
S Simonitijevim odhodom se bodo karte v vrhu regulatorja premešale.
Strokovni svet AZN ima pet članov: ob Simonetiju so to še Gorazd Čibej, Primož Damjanovič, Andrej Zupančič in od aprila tudi Florjan Lorger, ki je na zadnjih državnozborskih volitvah kandidiral na listi Stranke modernega centra (SMC). Ta je Adrisovim načrtom v Savi Re bolj ali manj odkrito nasprotovala že lani.
Bodo (spet) zavlačevali?
Odprto vprašanje je, ali bo odločanje o novi Adrisovi vlogi že padlo v čas, ko Simonitija ne bo več na položaju. Po zakonu o zavarovalništvu ima strokovni svet AZN za odločitev na voljo največ 60 delovnih dni – a le pod pogojem, da je vloga, ki jo prejme, popolna. V nasprotnem primeru se lahko odločanje zaradi dopolnitev, ki jih zahteva strokovni svet AZN, krepko zavleče.
Pri tem je treba opozoriti, da regulator ob ugledu, izkušnjah oseb, ki bodo imele možnost upravljati zavarovalnico, in verjetnih posledicah za sposobnost zavarovalnice pri upravljanju tveganj presoja tudi finančno trdnost bodočega imetnika.
Agrokor je Adrisu na zadnji dan lanskega leta dolgoval okoli 135 milijonov evrov. Ta podatek je pomemben zaradi visoke izpostavljenosti Adrisa do Agrokorja, največjega hrvaškega koncerna, ki je po finančnem zlomu prešel pod izredno upravo. Adris je največji hrvaški nebančni zasebni upnik Agrokorja, saj mu je ta na zadnji dan lanskega leta dolgoval okoli 135 milijonov evrov.
Za primerjavo: to je 12 odstotkov vrednosti vsega premoženja krovne družbe Adris in dobra četrtina kupnine, ki jo je rovinjska skupina ob prodaji Tvornice duhana Rovinja (TDR) prejela od multinacionalke British American Tobacco.
Kako bo na Adris vplival Agrokor?
Adris je imel konec lanskega leta oblikovanih za le 80 milijonov evrov rezervacij, ki jih lahko uporabi za pokrivanje izgub v bližnji prihodnosti.
Terjatve do Agrokorja ima zavarovane z deleži v Jamnici in Konzumu ter z menicami Agrokorja, Konzuma in Jamnice. Vendar je znano, da so Agrokorjeve družbe izdajale jamstva, ki so krepko presegla vrednost teh podjetij, zato ni povsem jasno, kako trdna so sploh zavarovanja Agrokorjevih upnikov.
Podrobnejše informacije o izpostavljenosti do Agrokorja so na zadnji skupščini zahtevali tudi mali delničarji Adrisa.
Kaj še kazi načrte Vlahoviću
Vlahoviću ne gre na roko še več okoliščin.
1. Na položaju predsednika uprave Save Re ni več Zvonka Ivanušiča, ki je prihajal iz omrežja ljudi, s katerimi je Vlahović imel ali prijateljske ali poslovne odnose. Govorice, da dela za Adris, je Ivanušič že pred časom označil za "lažnive". Savo Re po novem vodi Marko Jazbec, nekdanji predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Zvonko Ivanušič, nekdanji predsednik uprave Save Re 2. Tudi na politični fronti je položaj v primerjavi z lani drugačen. Prihodnji četrtek bo arbitražno sodišče v Haagu predstavilo sodbo o meji med državama, ki ji bo zelo verjetno sledila zaostritev slovensko-hrvaških odnosov.
Pričakovati je mogoče, da vrh domače politike v prihodnjih mesecih ne bo pretirano naklonjen novim vstopom hrvaškega kapitala v podjetja, ki jih obvladuje država. Tudi zaradi Agrokorja, ki je po finančnem zlomu v brezno svojih težav "priklenil" še Mercator, največji slovenski poslovni sistem.
Več premij in višji dobiček
Skupina Sava Re ima sicer v lasti največjo domačo pozavarovalnico, Zavarovalnico Sava in več družb na območju nekdanje Jugoslavije.
V lanskem zahtevnem letu, ko je bilo v ospredju združevanje slovenskih in hrvaških zavarovalnic, so zbrali za dobrih 490 milijonov evrov bruto premij (0,8 odstotka več kot leto prej) in ustvarili skoraj 33 milijonov evrov čistega dobička (1,3 odstotka manj).
Letos poslujejo mnogo bolje. V prvem četrtletju je bila bruto premija skupine Sava Re višja za 4,2 odstotka, ob tem pa so ustvarili 29 odstotkov več dobička kot v enakem obdobju lani. K višjemu dobičku je največ pripomogel ugoden razvoj premoženjskih zavarovanj v Sloveniji. Nekoliko so se poslabšali rezultati v tujini.
8